Slovenija

Zadnji dan, če želite v študentski dom

Ljubljana, 09. 08. 2010 07.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Študentje, ki se potegujejo za sprejem v študentski dom ali za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, imajo samo še danes čas za oddajo prošenj. To morajo storiti osebno ali s priporočeno pošto.

Iztekata se roka za oddajo prošenj za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih in pri zasebnikih v študijskem letu 2010/11. Študenti, ki se prvič prijavljajo, imajo čas samo še danes, rok za podaljšanje bivanja pa je 20. avgust.

Študentski dom
Študentski dom FOTO: Miro Majcen

Kdo vloži prošnjo za sprejem in kdo za podaljšanje?

Študenti morajo prošnjo poslati priporočeno ali jo osebno oddati pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču.
Prošnjo za sprejem vložijo kandidati, ki v minulem študijskem letu niso bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo, kandidati, ki so po lastni volji prekinili nastanitveno pogodbo, pa tudi tisti, ki so v minulem letu pridobili pravico do subvencioniranega bivanja, vendar je še niso izkoristili.

Prošnjo za podaljšanje bivanja vložijo kandidati, ki so v minulem študijskem letu bivali v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo in se niso izselili oziroma niso prekinili nastanitvene pogodbe.

Prvi prednostni seznam 15. septembra

Pisarne za študentske domove bodo po 15. septembru in po 15. oktobru določile prednostna seznama študentov, upravičenih za bivanje v študentskem domu in pri zasebnikih. Študentje, ki podaljšujejo bivanje, bodo o tem, ali izpolnjujejo pogoje, obveščeni po 15. oktobru.

Največ ležišč v Ljubljani

Študentski domovi v Ljubljani razpisujejo skupno 7492 ležišč. V dijaških domovih v Ljubljani in Novem mestu je za študente razpisanih še 655 ležišč, v zasebnih študentskih domovih v Ljubljani in Krškem pa še 313 ležišč. Za subvencionirano bivanje študentov pri zasebnikih je na voljo 2200 ležišč.

V Mariboru je v javnih študentskih domovih razpisanih 2696 ležišč, v zasebnih pa 626. V dijaških domovih v Mariboru, Celju in Murski Soboti pa je skupno razpisanih še 460 mest za bivanje študentov. Za subvencioniranje bivanja študentov pri zasebnikih je na voljo 200 ležišč.

Dijaški in študentski dom v Kranju razpisuje 280 ležišč.

V Kopru javni študentski domovi razpisujejo 221 ležišč, zasebni 22, dijaški domovi v Kopru, Izoli, Portorožu in Novi Gorici pa še 370 mest. Za subvencionirano bivanje pri zasebnikih je na voljo 750 ležišč.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

odbogaposlan
09. 08. 2010 17.52
Sprašujem se, zakaj torej avtentikacija z mobilnikom, ko bi bilo vse skupaj enostavneje, ceneje in prijaznejše tako do študentov, kot do gostincev, če bi uporabljali izključno kartice. Zdi se, da gre pri rešitvi z mobilnimi telefoni za uporabo tehnologije zaradi tehnologije same. Prijazna do uporabnika takšna rešitev zagotovo ni. Poceni tudi ne. Sicer pa smo takšnih odločitev v Sloveniji že nekako navajeni. Drugače niti ne more biti, če jih sprejemajo ljudje, ki so se z elektronskim poslovanjem v svojem življenju srečali kvečjemu preko kreditnih kartic in spletne banke.
odbogaposlan
09. 08. 2010 17.52
Čeprav - kot že rečeno - podpiram tehnološki napredek, nov sistem študentskih bonov ocenjujem kot neumno rešitev. Zakaj je treba avtentikacijo študenta opravljati preko mobilnega telefona, ko bi lahko v ta namen uporabili povsem neizkoriščen magnetni zapis na študentski izkaznici? Da avtentikacija z mobilnikom ni edina možna rešitev, dokazuje že sam ponudnik storitve, ki alternativno ponuja tudi uporabo (njegove) kartice. Tisti študenti, ki bi raje uporabljali kartico kot mobilnik, morajo sicer zanjo odšteti 15 evrov, kar je odiranje pri belem dnevu, če vemo da je proizvodna cena kartice nižja od enega evra. Prvi vtisi s terena so, da je potrjevanje bonov z mobilniki počasno in nepraktično. Pojavljajo se tudi vprašanja, kaj v primeru, ko se študentu tik pred plačilom izprazni baterija na mobilniku ter kaj storiti, ko je v nekem gostinskem lokalu slab mobilni signal.
odbogaposlan
09. 08. 2010 17.52
oda pustimo ob strani ugibanja o morebitni korupciji, klientelizmu in kar je še podobnega. Sume o tem naj preverjajo pristojne institucije. Dotakniti se želim same rešitve, ki jo študentska organizacija in Margento (v lasti Ultre) predstavljata kot nekaj najboljšega po narezanem kruhu.