Skladno z zakonoma o volilni kampanji in o volitvah v državni zbor se samo lahko le še do danes opolnoči izvaja javna propaganda v zvezi z izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih.
Kot je znano, bodo volivke in volivci na referendumu odločali o usodi zakona o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča, t.i. tehničnega zakona o izbrisanih, ki ureja pogoje in postopek izdaje odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja v Sloveniji za približno 4000 izbrisanih, in sicer za čas od nezakonitega izbrisa februarja 1992 do takrat, ko so si na podlagi drugih zakonov pridobili dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji.
Forum za levico je napovedal, da se bodo kljub volilnemu molku na dan referenduma ob 12. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani zbrali pristaši bojkota referenduma in prebrali svoje mnenje oz. izjavo. Dejavni bodo tudi v Kopru, kjer bodo imeli pristaši bojkota več srečanj, ter v Mariboru. Tam so ustanovili Mariborsko koalicijo za bojkot referenduma, ki bo v soboto zvečer v mladinskem centru Pekarna v Mariboru pripravila kulturno prireditev, s katero pa po besedah organizatorjev naj ne bi kršili predvolilnega molka. Predvajali bodo tri kratke in celovečerni film o ksenofobiji in nestrpnosti. V Mariborski koaliciji za bojkot referenduma so se združili Forum za levico, Mladi forum združene liste, Zofijini ljubimci, Mirovna koalicija, Radio Marš, Forum za Pohorje, Forum za kulturo bivanja Ljubor in več posameznikov.
MNZ: Uveljavitev odločitev ustavnega sodišča kljub morebitni zavrnitvi tehničnega zakona
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je objavilo na spletnih straneh, da izid na referendumu, ki bi zahteval, da se zakon ne uveljavi, ne bo imel za posledico prenehanje izdaje odločb o ugotovitvi stalnega bivališča za nekaj let nazaj tistim izbrisanim, ki so si medtem že uredili svoj status v Sloveniji.
Zakon po zagotovilih ministrstva ne bo omogočal morebitnih odškodninskih zahtevkov proti republiki Sloveniji, kar sicer očitajo nasprotniki razdeljevanja stalnega bivališča za nazaj. Sicer pa, kot je že poudarilo ustavno sodišče, z morebitno zavrnitvijo zakona na naknadnem referendumu ne bo ugasnila dolžnost državnega zbora in ne notranjega ministrstva za uresničitev odločbe ustavnega sodišča.
Zakon je državni zbor po skrajšanem postopku sprejel 29. oktobra lani, po odložilnem vetu državnega sveta pa ga je nato dokončno potrdil 25. novembra lani. Razpis referenduma je zahtevala skupina 30 poslank in poslancev, in sicer 13 iz vrst SDS, osem iz NSi, po štirje poslanci SNS in SLS ter poslanec SMS.
Drnovšek se ne bo udeležil referenduma
Predsednik države Janez Drnovšek se ne bo udeležil nedeljskega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih, so sporočili iz predsednikovega urada. Prepričan je namreč, da izid referenduma prav v ničemer ne bo prispeval k razrešitvi vprašanja izbrisanih. "Čas je, da politika končno izpolni odločbo ustavnega sodišča. To poglavje je treba zapreti in se lotiti drugih nalog in izzivov," poudarja predsednik države.
K neudeležbi nedeljskega referenduma so v minulih dneh pozvali tudi predstavniki nekaterih strank ter civilne družbe. Po mnenju koalicijske LDS je referendum brezpredmeten, udeležba na referendumu pa bi dala legitimnost nelegitimni zlorabi pravice do referenduma, podobnega mnenja pa so tudi v ZLSD, kjer opozarjajo, da se s človekovimi pravicami ne sme manipulirati.
Po mnenju članov društva Forum 21 gre pri referendumu za vprašanje spoštovanja človekovih pravic in odločb ustavnega sodišča, čeprav državljani formalno odločajo o tehničnem zakonu o izbrisanih. Ker po njihovem mnenju na referendumu ni mogoče odločati o človekovih pravicah, so tudi člani foruma državljanom predlagali, naj razmislijo, ali se bodo takšnega referenduma sploh udeležili.
Svojo podporo izbrisanim ter poziv k bojkotu referenduma pa so na zborovanju v Ljubljani ta teden izrazile tudi številne osebnosti iz kulturnega, znanstvenega in javnega življenja, kot so Ervin Fritz, Aleš Debeljak, Barbara Korun, Marko Kravos, Maja Vidmar, Aleš Šteger, Rastko Močnik in Marko Brecelj. Referendum je po njihovem mnenju popolnoma nepotreben in vsiljen, zato so ga poimenovali kar "bleferendum", opozorili pa so tudi na njegovo nelegitimnost, saj po njihovem mnenju "večina nima pravice odločati o človekovih pravicah manjšine".
Po drugi strani so opozicijske stranke (SDS, NSi in SNS) obsodile pozive k bojkotu refereduma. Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša (SDS) je tako napovedi LDS in ZLSD ocenil kot dokaz, da sta izglasovali slab zakon, sedaj pa bežita od odgovornosti.
Bajuk poziva k udeležbi
Predsednik NSi Andrej Bajuk je na današnji novinarski konferenci ponovno poudaril, da je NSi proti tehničnemu zakonu o izbrisanih, in pozval vse, da se nedeljskega referenduma o tem zakonu udeležijo in izrazijo svoje mnenje o njem. V nadaljevanju pa se je dotaknil tudi nastajajoče davčne reforme. Davčna zakonodaja bi po njegovem morala predvideti možnost plačevanja davka na kapitalski dobiček. Glede razpok v koaliciji med LDS, ZLSD in DeSUS na eni strani ter SLS na drugi strani pa je Bajuk na novinarsko vprašanje dejal, da v NSi nasprotujejo sestavljanju takšnih koalicij strank, ki nimajo podobnih stališč. Potem je logično, da pride do razpok, zato se temu ne čudijo.
Po Bajukovem mnenju je neposredna odločitev na referendumu ustavna pravica in dolžnost državljank in državljanov, zato se mu zdijo pozivi, naj ljudje ne izrazijo svojega mnenja na nedeljskem referendumu, nerazumljivi. Pojasnil je še, da so strankini poslanci v parlamentarnem postopku vložili oz. podprli dopolnila, da bi bil zakon "sprejemljiv za večino Slovencev", a do tega ni prišlo, zato ne preostane drugega, kot da državljanke in državljani izrazijo svoje mnenje na referendumu, je dejal Bajuk.
Ob razpravi o davčni reformi, ki se odvija v državnem zboru, pa NSi meni, da ta davčna reforma ne bo tista, ki jo Slovenija potrebuje, saj bi namreč morala temeljiti na načelu pravičnosti. Nesprejemljivo je, da davčna zakonodaja, zlasti predlog zakona o dohodnini, ne predvideva obdavčitve kapitalskega dobička, pravi Bajuk. Slovenija je še vedno zapletena v stranpoti tranzicije, je menil. Po njegovih besedah so zaradi nepopolne zakonodaje in nadzora določene osebe osvojile pretežni del družbenega kapitala. Pravično bi bilo, da bi zakonodaja predvidela možnost, da bi te vsaj plačevale davek na kapitalski dobiček. Pač pa bi morali podpreti varčevanje manjših akterjev, je opozoril Bajuk. V NSi se bodo zavzemali tudi za tak davčni sistem, ki bo prijazen družinam, tudi družinam z več otroki.