Med kandidati za ustavnega sodnika tudi Franci Matoz?

Da so predlagani, so doslej za STA potrdili nekdanja predsednica Slovenskega sodniškega društva in višja sodnica Vesna Bergant Rakočević, predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in vrhovni sodnik Primož Gorkič. Za Dnevnik pa je prijavo potrdil še vodja specializiranega in kazenskega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Ciril Keršmanc.

"Potrdim lahko, da sem dal soglasje k predlogu za možnega kandidata za ustavnega sodnika, ki ga je podal Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani," je sporočil Gorkič. Ob tem je pojasnil, da je izziv za ustavne sodnike enak izzivom, s katerimi se danes srečujemo prav vsi. "Živimo namreč v času, ko poudarjeno premišljujemo lastne identitete, ob tem pa si prizadevamo ohraniti in razvijati skupne temelje našega sožitja. Tem izzivom smo, upam, lahko kos, dokler bo v središču naših prizadevanj skupna skrb za človekovo dostojanstvo," je zapisal za STA.

Bergant Rakočević pa je potrdila, da jo za kandidatko predlaga Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Po neuradnih informacijah STA je na javni poziv prišel tudi predlog vrhovne sodnice Nine Betetto, a njene potrditve STA še ni dobila. Prav tako sta po informacijah STA med možnimi kandidati tudi odvetnik Franci Matoz in pravnik Anže Erbežnik, ki ga je za ustavnega sodnika leta 2021 predlagal že tedanji predsednik republike Borut Pahor, v DZ pa je prejel 44 glasov.

Prijavo na javni poziv predsednice naj bi oddal tudi namestnik varuha človekovih pravic Jože Ruparčič, pa poroča N1.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za dve prosti mesti sodnikov na ustavnem sodišču v uradnem listu objavila konec aprila. Jeseni se namreč mandata iztečeta aktualnima ustavnima sodnikoma Špelci Mežnar in Marku Šorliju.

Predsednica republike kandidate za prosti mesti sodnikov ustavnega sodišča lahko predlaga izmed možnih kandidatov, ki so se odzvali na javni poziv, lahko pa predlaga tudi druge kandidate. Lahko predlaga tudi več kandidatov, kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča.

Pirc Musarjeva je sicer v nedavnem intervjuju za Delo dejala, da bo pri izbiri upoštevala tri kriterije, in sicer strokovnost, spolno zastopanost, saj bosta ob izteku mandata ustavne sodnice Mežnarjeve na ustavnem sodišču, ki ga sestavlja devet ustavnih sodnikov, le še dve ženski, ter svetovnonazorsko usmerjenost, pri čemer predsednica kot pomembno ocenjuje, da so ustavni sodniki pravno konservativni.

Predsednici republike in poslanskim skupinam pa ob tem na mizi ostajata še dve nerešeni kadrovski vprašanji.

Po petkovem srečanju s predstavniki koalicijskih poslanskih skupin je Pirc Musarjeva sporočila, da je poslanske skupine obvestila o novem možnem kandidatu za guvernerja Banke Slovenije. To je doktor ekonomije Simon Savšek, ki trenutno vodi predstavništvo Evropske investicijske banke v Sloveniji.

Koalicija se o podpori kandidatu še ne izreka, počakali bodo na sestanek z njim in na njegovo predstavitev, nato pa se bodo o podpori kandidatu pogovorili.

Predsednica je sicer v preteklih mesecih podporo koalicije, ki ves čas vztraja pri svoji kandidatki Saši Jazbec s finančnega ministrstva, poskusila pridobiti za več kandidatov. Novembra v DZ tako ni uspela s predlogom za imenovanje nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa, v zadnjih tednih pa koalicije že v fazi predstavitve nista prepričala ekonomistka Ksenija Maver in makroekonomist Damjan Kozamernik.

Nov krog iskanja zadostnega števila poslanskih glasov pa predsednica teče tudi v primeru varuha človekovih pravic. V petek je tako sporočila, da si še naprej prizadeva za zagotovitev podpore kandidatki Dijani Možina Zupanc, eni od aktualnih varuhovih namestnic.

Obe omenjeni kadrovski vprašanji pa si predsednica po informacijah STA želi zapreti do poletnih parlamentarnih počitnic.