Zadnji počitek na Žalah?

Civilna iniciativa predlaga svojcem žrtev nesreče na Korziki, da bi posmrtne ostanke žrtev in osebne predmete, ki so jih našli pri odstranjevanju razbitin letala maja lani, pokopali v skupno grobišče žrtev nesreče na Korziki na ljubljanskih Žalah v nedeljo, 31. maja, ob 17. uri. Stroške žalne slovesnosti in kremiranja bo krila Mestna občina Ljubljana.

Od decembra lani posmrtne ostanke hrani Inštitut za sodno medicino v Ljubljani. Za vse podrobnejše informacije se svojci lahko obrnejo na Jožeta Balažica, vsak delovni dan med 8. in 14. uro na telefonski številki 01/543-72-00 ali na elektronskem naslovu joze.balazic@mf.uni-lj.si. Za 24ur.com je povedal, da se svojci lahko odločijo tudi za analizo DNK, vendar morajo sodelovati vsi. Vzeli bi jim vzorce sline, s katerimi bi primerjali DNK umrlih. Balažic predvideva, da bi pregledi trajali vsaj pol leta. Prav tako ni znano, kdo bi kril stroške zelo dragih postopkov. Morebitne analize bi sicer naredili na inštitutu.

Svojci lahko svoja stališča o tem predlogu izrazijo na spletnem naslovu korzikasvojci@gmail.com ali pokličejo Jurčka Nowakka na 041/770 790 oziroma Francija Breznika na 051/354 744. Pisma s stališči lahko pošljejo tudi na naslov: Franc Breznik, Cogetinci 46, 2036 Cerkvenjak. Mnenja bodo zbirali do petka, 10. aprila.

Najhujša slovenska nesreča

Usodnega 1. decembra 1981 je letalo s 173 slovenskimi turisti in sedmimi člani posadke z Brnika poletelo na čarterski let na Korziko. Polet se je končal tragično: letalo je trčilo ob goro San Pietro na Korziki, vseh 180 oseb v letalu pa je umrlo. Po nesreči, do katere naj bi prišlo zaradi komunikacijskega šuma med letalskimi nadzorniki in pilotom, so nekaj razbitin in vsa trupla odstranili s kraja dogodka.

Lani so novinarji oddaje Preverjeno obiskali mesto nesreče in ugotovili, da je večina letalskih delov po 27 letih še vedno raztresenih po gori. Po objavi prispevka so slovenska vlada, Adria Airways in Turistična agencija Kompas organizirali in financirali čistilno akcijo. Na prizorišče dogodka je odšlo okoli 60 vojakov, gorskih reševalcev, članov civilne zaščite, zdravnikov in prostovoljcev, ki so maja lani odstranili 27 ton razbitin. Našli so tudi nekaj človeških ostankov, ki so jih poslali na analizo. Na mestu, kjer je prvo krilo zadelo ob tla, so postavili spominsko ploščo.