Evroatlantska koordinacija, v kateri poleg vodstva DZ in predstavnikov poslanskih skupin sodelujejo tudi najvišji predstavniki vlade, je razpravljala o treh možnostih za izvedbo referendumov, in sicer na podlagi običajnih zakonov, kar so predlagale pravne službe DZ, na podlagi posebnega zakona, kar je predlagala NSi, ali na podlagi ustavnega zakona, kot je predlagala SDS.
Kot je po končanem sestanku dejal predsednik DZ Borut Pahor, "je to neformalna oblika našega izmenjavanja mnenj. Služi predvsem temu, da oblikujemo stališča, ki bi bila enotna. Seveda pa ima vsakdo od kvalificiranih predlagateljev kadarkoli možnost, da - če presodi, da zanj ta enotnost ni pomembna - vloži ta ali oni predlog v parlamentarno proceduro." Cilj pa je, kot pravi Pahor, doseči konsenz ali pa vsaj zelo široko podporo za eno od možnosti, ni pa mogel napovedati, ali bo do takšnega soglasja prišlo že na seji koordinacije v četrtek.
Predsednik vlade Anton Rop se po seji ni želel opredeliti glede nobenega od predlogov, od katerih ima vsak, po njegovih besedah, svoje prednosti in slabosti. "Ključno je, da referendum bo," je poudaril in dodal, da sama oblika navsezadnje ni tako pomembna. "Omejeni smo z roki, ki jih opredeljujejo postopki v zvezi v vključevanjem v Nato, teh rokov pa se bomo držali," je zatrdil Rop.
Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je opozoril, da bo omahovanje počasi začelo dajati slabe signale navzven, zato bi bilo dobro, da bi bila odločitev sprejeta čimprej. "Z referendumom ni mogoče odlašati," je poudaril Rupel in pojasnil, da bodo 26. marca članice Severnoatlantskega zavezništva podpisale pristopne protokole o vstopu novih članic.
SDS vztraja pri ustavnem zakonu
"Na koordinaciji smo se dogovorili, da bosta referenduma o vstopu v EU in Nato hkrati ter da je zadnji rok izvedbe referendumov do 26. marca 2003. Odprto pa ostaja vprašanje izvedbe referenduma. V SDS smo predlagali ustavni zakon, s katerim bi rešili to vprašanje, a smo danes dobili mnenja nekaterih pravnikov v zvezi s predlaganim ustavnim zakonom. Šele ko bomo proučili to mnenje, v katerem imajo pravniki nekatere pomisleke, se lahko pogovarjamo naprej," je dejal vodja poslanske skupine SDS Andrej Vizjak.
SDS je predlagala ureditev vprašanja referenduma z ustavnim zakonom, za sprejem katerega bi bila potrebna dvotretjinska večina. Ko bi bil ta sprejet, pa njegove uveljavitve ne bi bilo več mogoče preprečiti. Predsednik stranke Janez Janša je povedal: "Takšen zakon ne dopušča toliko, recimo temu, nagajanja v proceduri, ko je enkrat sprejet. Menim, da lahko samo z ustavnim zakonom popravimo nekatere pomanjkljivosti, ki obstajajo v sedanji referendumski zakonodaji."
Pravna stroka bo v prihodnjih dneh preverila, ali je možno referenduma izvesti preko ustavnega zakona, in če bomo ugotovili, da to ni sporno, je možna tudi ta pot, je dejal Rop v zvezi z vztrajanjem opozicijske SDS pri izvedbi referendumov na podlagi ustavnega zakona.
NSi se zavzema za posebni zakon
NSi je predlagala, naj se predloženo besedilo zakona nadomesti z njihovim predlogom, tako da bi v zakonu zapisali, da naj bi referendum izvedli najkasneje do 30. aprila, sestavni del zakona pa bi bilo tudi jasno referendumsko vprašanje. Predsednik NSi Andrej Bajuk je dejal: "Dokončno smo se opredelili, da besedilo, ki ga je predlagal in posredoval predsednik DZ ni primeren, ker dejansko odpira več vprašanj kot pa jih rešuje."
SLS ni proti posvetovalnemu referendumu
Predsednik SLS Franc But pravi da bodo v stranki podprli vsako rešitev, ki bo prispevala k čim hitrejšemu razpisu referendumov o članstvu Slovenije v EU in zvezi Nato. "Morda smo prehitro zavrnili idejo o posvetovalnem referendumu," je menil in dodal, da sta za ljudsko stranko sprejemljiva tako predhodni kot naknadni zakonodajni referendum. Bistvena pa je po njegovih besedah vsebina in ne 'prestiž, kdo predlaga rešitev'.
