'Zadrege ni več'

Naša bolečina po prvi svetovni vojni je bila zaradi izgub na severu in zahodu tako velika, da pridobitve Prekmurja ni bilo mogoče dojeti in pravilno oceniti, je v nagovoru na proslavi ob obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom v Beltincih dejal predsednik vlade Janez Janša. "Vse odtlej je v slovenski politiki čutiti neko posebno zadrego glede Prekmurja, tudi upravičeno slabo vest. Bil je že skrajni čas, da se to stanje preseže in da se združitvi nameni državni praznik," je menil Janša.

Slovenski premier je poudaril, da Prekmurje ni le po svoji zunanjosti nekaj posebnega v Sloveniji, ampak se od nje razlikuje tudi po svoji zgodovini, kljub številnim razlikam v zgodovinskem razvoju pa je v njem tudi precej povezovalnih elementov.

Prekmurci so pokazali neverjetno zvestobo slovenstvu, pri čemer je Janša omenil, da se je besedna zveza "slovenski narod" prvič v slovenskem jeziku pojavila prav v Prekmurju, velika zahvala za osveščanje ljudi pa gre po njegovem tako protestantskim duhovnikom, ki so začeli s prekmursko književnostjo, kot katoliškim, ki so se še posebno trudili za kulturno integracijo Prekmurcev z ostalimi Slovenci. Zato bi njihovo delo moralo biti bolj zastopano v šolskih učbenikih.

Zrejlo je žito

Sicer pa je bil program slovesnosti, ki sta ga ustvarila Feri Lainšček in Igor Likar, razdeljen na enajst prizorov. V uvodu je državno himno zapela prekmurska pevka Regina, tudi po premierjevem govoru pa so sledili nastopi pretežno prekmurskih umetnikov. Združeni pevski zbori so izvedli skladbo "Zrejlo je žito", avtorja Slavka Šuklarja, program pa je bil popestren tudi z dramskim prizorom predaje oblasti nad ozemljem iz vojaških v civilne roke v Beltincih leta 1919 in z multimedijskimi filmsko-glasbenimi prizori.

Skupaj na slovesnosti, ki se bo zaključila z ognjemetom, sodeluje preko 200 nastopajočih, med njimi tudi Vlado Kreslin z Beltinško bando, skladatelj in glasbenik Lado Jakša s pevko Klariso M. Jovanović, pevka Moira, Mlada beltinška banda, igralci Nataša Matjašec, Ludvik Bagari in Vladimir Vlaškalič, člani folklornih skupin iz Prekmurja in drugi.

Pred prvo uradno državno proslavo ob obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, je v beltinški župniji Svetega Ladislava pred cerkvijo potekala slovesna maša za domovino, ki jo je vodil slovenski kardinal Franc Rode skupaj z drugimi slovenskimi škofi in duhovniki. V svojem nagovoru je dejal, da smo Slovenci lahko kljub nepopolni uresničitvi idealov Zedinjene Slovenije veseli, saj so nekateri narodi na slabšem, zahvala za pridružitev Prekmurcem pa gre po njegovem tudi tamkajšnjim duhovnikom.

Rode je poudaril, da mora povsem nov položaj, v katerem živi slovenski narod od svoje osamosvojitve, pospeševati utrjevanje narodne zavesti. "Država, rojena pred 15 leti, je naša skupna naloga. Zanjo smo vsi odgovorni. Vsi moramo delati za njen ugled, se truditi, da postaja prostor pravičnosti, solidarnosti in bratstva," je dejal slovenski kardinal.

Po njegovih besedah je država izredna zgodovinska priložnost naroda, saj ima ta po dolgih stoletjih možnost, ustvariti svojo zgodovino. Slovenci smo namreč po njegovih besedah postali subjekt zgodovine in ne le objekt v tujih rokah, kot se je dogajalo v glavnem v naši preteklosti. Kot je dejal Rode, lastna država omogoča razcvet vseh naših potencialov, saj lahko le v tem okviru oblikujemo svojo zgodovino, izgovarjamo besedo, ki je položena v naše narodno bistvo, zavzamemo svoje mesto v svetu in živimo v svobodi in časti.

"Vsi smo poklicani k sodelovanju pri tej veliki nalogi, vsi smo odgovorni za njeno uresničevanje, nihče ne sme biti izključen. Samo tako bo država stvar nas vseh. To pa ni samo po sebi umevno, kajti težnja vsake politične skupine je, da raje streže sebi in svojim interesom, kot pa da gleda na skupno dobro," je dejal Franc Rode.

Kardinal je zato opomnil, da moder politik v svojem nasprotniku ne vidi sovražne sile, ki jo je treba onemogočiti, pač pa kot svoje možno dopolnilo. Politik, ki res hoče graditi državo, je po njegovem mnenju pripravljen sprejemati predloge in pobude nasprotne strani, ker se tudi v njej izraža volja ljudstva, je še dejal Rode.