Eurobarometer je obsežno in primerljivo merjenje javnega mnenja, ki ga redno, na pol leta, izvajajo v državah Evropske unije, tokrat pa je bilo prvič izvedeno tudi v kandidatkah za članstvo. Po Eurobarometru se o pristopnem procesu dobro obveščene med državljani kandidatk čuti največ Slovencev, kar 57 odstotkov, medtem ko se v vseh trinajstih prosilkah za članstvo skupaj dobro obveščene o vstopanju svojih držav v EU v povprečju čuti le 29 odstotkov vprašanih.
Zadržana podpora
Pri Slovencih je hkrati podpovprečna podpora vključevanju v unijo. Po Eurobarometru je podpora vključevanju v EU v celotni trinajsterici prosilk za članstvo 59-odstotna, pri Slovencih pa le 41-odstotna. Nizka podpora sicer ne pomeni, da bi na referendumu slovenski volilci glasovali proti vstopu v EU. Resda bi bilo glasov "za" manj kot je sicer 65-odstotno povprečje v trinajsterici, vendar bi bilo pritrdilnih odgovorov več kot polovica, po Eurobarometru 56 odstotkov.
Šef slovenske pogajalske ekipe z EU Janez Potočnik je prepričan, da je za uspešno izvedbo referenduma dobra obveščenost ključna. "Strategije obveščanja javnosti o Evropski uniji ne gre jemati za propagandno vajo. Nihče ne trdi, da z vključevanjem v EU vstopate v nebesa," je komentiral vodja delegacije Eric van der Linden. "Cilj je kar najširši krog ljudi informirati o tem, kaj EU sploh je," je dejal van der Linden.
Goreči podporniki vstopa v EU so upokojenci
Na veliko podporo vključevanju Slovenije v unijo so raziskovalci naleteli pri upokojencih, sicer skupini, ki tradicionalno težje sprejema spremembe, pri mladi populaciji oziroma pri študentih - ti so v sami petnajsterici med najbolj gorečimi zagovorniki članstva svojih držav v EU - pa zaznali tendenco nenaklonjenosti. Kot so razložili raziskovalci, slovenski študenti uniji ne nasprotujejo, temveč do EU kažejo "blago nenaklonjenost, ki je ni moč interpretirati kot artikulirano nasprotovanje vstopu v EU, temveč predvsem kot nasprotovanje diskurzu oblasti in podpovprečno zaupanje v delovanje državnih organov," je razlaga raziskovalcev slovenskega javnega mnenja.
Bojazen pred izgubo nacionalne identitete
Kar nekaj izkušenj s stališči slovenske mladine do EU si je nabral vodja delegacije Evropske komisije Eric van der Linden, ki je v minulih mesecih o uniji predaval dijakom in študentom v Ljubljani in Mariboru. Kot je ocenil, so slovenski strahovi glede EU podobni, naj gre za mlade ali stare. "V različnih vprašanjih sem zasledil eno veliko bojazen - strah, da bi utegnila Slovenija v ogromni strukturi, kot je EU, izgubiti nacionalno identiteto, zaznati je tudi pomisleke glede obstoja slovenskega jezika," je povedal šef delegacije Evropske komisije. Van der Lindna to glede na dejstvo, da je Slovenija samostojna šele deset let in pol, ne preseneča. Takšni strahovi so po njegovem mnenju razumljivi, hkrati pa van der Linden izpostavlja, da so takšne bojazni pretirane.
"Nenazadnje v moji domovini, Nizozemski, ki je ustavnovna članica povezave, ni opaziti izgube nacionalnih karakteristik ali ogroženosti jezika," pravi. In kako odgovarja na vprašanja glede smisla članstva v EU? "Če ostanete izven EU, vas bodo obkrožale države, ki bodo članice unije, in Slovenija bo prisiljena uresničevati odločitve, ki jih bodo sprejeli drugi, brez možnosti vplivanja nanje. Če pa ste člani unije, boste imeli v Bruslju svojega komisarja, predstavnike v svetu EU, zastopnike na ministrski in diplomatski ravni ter sedem poslancev v Evropskem parlamentu. To pa bo pomenilo, da boste imeli možnost vplivati na razvoj politik EU," odgovarja van der Linden. Pri tem še dodaja, da Slovenija kot del Evrope naravno spada v EU, poleg tega pa lahko za Evropo odigra tudi koristno vlogo mostu do jugovzhodne Evrope.
