Na vprašanje, ali bi Sloveniji koristilo, če bi postala polnopravna članica EU, je pritrdilno odgovorilo 43,8 odstotka vprašanih (januarja 52 odstotkov), da ji ne bi koristilo, pa je menilo 36,6 odstotka od skupno 974 sodelujočih v telefonski raziskavi. Po besedah Slavka Kurdije iz Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede je razloge za upad podpore iskati v določenih napetostih med Slovenijo in EU na področju kmetijstva. "Proevropska skepsa" se, kot je dodal Kurdija, nekoliko umiri pri vprašanju glede glasovanja v primeru referenduma za vstop v EU. Tudi del tistih, ki izraža dvom glede koristi vstopa za Slovenijo, bi namreč na referendumu glasoval za njeno vključitev v EU. Takšnih bi bilo med sodelujočimi v februarski raziskavi 48,6 odstotka, medtem ko bi se proti opredelilo 32,5 odstotka vprašanih.
S prizadevanji, da bi Slovenija postala članica zveze Nato, se je februarja strinjalo 44,6 odstotka vprašanih (v januarju 48 odstotkov), nasprotovanje pa je izrazilo 36,2 odstotka, kar je približno toliko kot mesec pred tem. 19 odstotkov anketiranih je neopredeljenih. Glede povabila Sloveniji v zvezo Nato na letošnjem vrhunskem srečanju zavezništva v Pragi vlada "zmerni optimizem", podobno kot mesec poprej, je pojasnil Kurdija. Da bo Slovenija povabljena namreč meni 42,3 odstotka vprašanih, da povabila ne bo, pa je prepričanih 32 odstotkov sodelujočih v raziskavi. Dobrih 25 odstotkov anketiranih ostaja neopredeljenih. Tudi vključevanju v zvezo Nato so tokrat manj naklonjeni kmetje.
Glede na januar je v februarski raziskavi manjše tudi zadovoljstvo z demokracijo, kjer kot najbolj kritični izstopajo predvsem vprašani iz srednje starostne kategorije. Ti po besedah Sama Uhana iz centra za raziskovanje javnega mnenja po nezadovoljstvu izstopajo tudi pri ostalih kazalcih, ki jih je ugotavljala raziskava. Z razvojem demokracije v Sloveniji je sicer zadovoljna dobra tretjina anketirancev, dobra polovica pa ne. S svojimi materialnimi razmerami, kjer je izraženo zadovoljstvo razmeroma visoko in se po Uhanovih besedah v "robnih frekvencah" približuje tistemu v državah EU, pa je zadovoljnih 57,8 odstotka vprašanih, nezadovoljnih pa 40 odstotkov anketiranih. V zadnjih letih se delež zadovoljnih z materialnimi razmerami izenačuje med zaposlenimi v gospodarstvu in tistimi v negospodarstvu. Največ nezadovoljnih pa je med zaposlenimi s poklicno izobrazbo in pri starejših od 45 let.
Podpora vladi Janeza Drnovška se je po Uhanovih besedah ustalila na polovici prebivalstva in je v primerjavi s prejšnjimi meritvami nekoliko nižja; vlado je februarja podpiralo 49,8 odstotka, nepodporo pa je izreklo 35,6 odstotka vprašanih, januarja je bil delež podpore 52,9 odstoten, delež nepodpore pa 34,2 odstoten. Veliko je zaupanje v Banko Slovenije in nacionalno valuto, precej manjše pa v sodišča ter politične stranke.
