Žagar z opozicijo

Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar se je popoldne sestal s predstavniki LDS, v ponedeljek pa naj bi se sešel še s predstavniki nepovezanih poslancev in SNS, medtem ko se za sestanek z SD še dogovarjajo. Že pred tem so svoje stališče do pokrajinske zakonodaje na novinarski konferenci predstavili tudi v največji vladni stranki SDS.

V SDS pravijo, da so predlogi štirih pokrajinskih zakonov, ki naj bi določali postopek ustanovitve pokrajin in njihovo vsebino s pristojnostmi in modelom financiranja, znotraj koalicije in tudi na vladni ravni usklajeni.

Tako se poslanski skupini zdi ustrezna v zakonskem predlogu predvidena enotirna upravna organiziranost - ob postopnem prehodu -, ki bi pomenila popoln prenos administrativnih pristojnosti na raven pokrajine. Kot je dejal predsednik sveta SDS Branko Grims, enotirni sistem omogoča, da se brez dodatnih stroškov uvedejo pokrajine kot tisti člen, ki bo ljudem blizu in bo lahko uspešno opravljal mnoge naloge, ki jih sedaj opravlja država.

Pogledi še niso usklajeni

Kot kažejo izjave ministra za javno upravo Gregorja Viranta, pa tudi na medresorski ravni pogledi očitno še niso povsem enotni. Virant zagovarja dvotirni sistem, pri katerem država ohrani nekatere administrativne pristojnosti. Kot je popoldne pojasnil novinarjem, gre pri izvrševanju državnih predpisov (izdajanje potnih listov, osebnih izkaznic, vodenje registrov itd.) za državno zadevo, ki mora biti v odgovornosti vlade in resornih ministrov.

Sam ne vidi potrebe, da bi se pokrajino obremenjevalo z birokratskimi postopki, poleg tega so pri storitvah državne uprave v zadnjih letih vložili ogromno energije v zagotovitev enotnega standarda kakovosti za vso državo. Če bo šlo za 14 pokrajin, bo to zelo verjetno pomenilo tudi "razsutje na 14 različnih standardov kakovosti", je med drugim dejal Virant.

Žagar: enotirni sistem je učinkovit

Minister Žagar je po drugi strani po sestanku z LDS za enotirni sistem menil, da pomeni večjo učinkovitost izrabe administrativnih struktur. Glede izvajanja samih nalog na tem področju je zakonodaja še vedno enaka in enotna za celotno državo, kar velja tudi za nadzorstveno funkcijo. Poleg tega je z vidika dostopnosti in kakovosti storitev v zakonu zahteva, da se ta ohrani oziroma tudi izboljša.

V javni razpravi je tudi delovni osnutek zakona, s katerim bi določili območja in sedeže bodočih pokrajin, ki ga bo državni zbor sprejemal z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Pripomb na predlog, ki predvideva 14 pokrajin, je že sedaj veliko.

Grims je poudaril, da je 14 pokrajin število, ki je še v mejah tistega, kar omogoča racionalno organizacijo. Njegova želja je, da bi bilo pokrajin manj, a ustrezno močne, upa pa, da ne bo prišlo do povečanja tega števila. Franc Jazbec pa je v odgovoru na vprašanje o predlogu, da bi bila Ljubljana samostojna pokrajina, menil, da Ljubljana kot glavno mesto ne more biti samostojna pokrajina, dopustil pa je možnost pokrajine, ki bi vključevala Ljubljano in bližnjo okolico.

Žagar je na enako vprašanje odgovoril, da tudi to možnost dopuščajo, vendar je treba tako kot v vseh drugih primerih temeljito preučiti vse možnosti in posledice, ki iz tega izhajajo. Pri predlaganem številu pokrajin gre za oceno, da je to v tem trenutku politično realen, sprejemljiv predlog. V končni fazi pa bo moral o tem odločiti državni zbor. Žagar upa, da bo ta političen napor tudi storjen in bomo prišli do pokrajin.

LDS: Vprašanje financiranje občin

Poleg teh je za opozicijo eno od ključnih vprašanj tudi vprašanje financiranja pokrajin, ki ga je kot takšnega po sestanku z ministrom izpostavil tudi poslanec Milan Petek. Povedal je, da pogrešajo predvsem samostojne finančne vire pokrajin.

Vprašanja se jim postavljajo tudi pri oblikovanju meja pokrajin in kriterijev za referendume v občinah na mejnih področjih. Sicer se tudi v LDS nagibajo k enotirnemu upravnemu sistemu s postopnostjo prehoda. Tudi Petek meni, da "Ljubljana ne more biti nek otok sredi osrednjeslovenske pokrajine" in da ne izpolnjuje pogojev za samostojno pokrajino.