Zagožen, kot je dejal, Peterletovo napoved, da bo v primeru, če bi poslanci SLS+SKD podprli sprejetje ustavnega zakona, izstopil iz stranke, obžaluje, še posebej zato, ker je Peterle pred dobrim mesecem sam glasoval za ustavno spremembo.
Za skrajno pa je označil Janševo izjavo, da je SLS+SKD obrnila hrbet lastni vladi in da bi v vsaki normalni državi vlada zato padla. Janševo zaostrovanje politične situacije lahko kaže tudi na to, da sta razkol koalicije in vladna kriza v njegovem interesu, je dejal Zagožen in dodal, da si hoče Janša s takšnim ravnanjem stranko podrediti, vendar mu to ne bo uspelo, saj je poslanska skupina enotna. To niso produktivne poteze, je menil Zagožen.
Predsednik SLS+SKD je za laž označil Janševo trditev, da se je takrat, ko je vlada želela izboljšati svoj položaj v parlamentu, Zagožen s Potrčem, Anderličem in Ribičičem dogovarjal o načinu spremembe ustave, da vladni predlog o referendumu ne bi prišel na dnevni red DZ. Po Zagožnovih pojasnilih je takrat namreč potekal usklajevalni sestanek vseh vodij poslanskih skupin, na katerem je bil prisoten tudi predstavnik SDS. Zagožen je še dodal, da sam ni bil seznanjen z namerami vlade. ''Ko sem dobil osnutek sklepov za sprejem na vladni seji, je Janša že povedal, da je vlada sklepe sprejela,'' je dejal Zagožen.
Janševe očitke, da je Zagožnova stranka popolnoma neverodostojen partner, saj je svoje obljube že večkrat prelomila, med drugim tudi obljubo, da si bo prizadevala za uzakonitev dvokrožnega večinskega sistema, je Zagožen zavrnil, češ da je stranka storila vse za uzakonitev tega sistema. Vendar pa nočejo politične krize, ki bi trajala v nedogled. Na vprašanje, ali je mogoče, da bi premier glasovanje o spremembi ustave vezal na (ne)zaupnico vladi, je Zagožen odgovoril, da ta možnost formalno sicer obstaja, vendar pa ta koalicija ni imela le namena uzakoniti Janšev projekt večinskega volilnega sistema, ampak so šli v koalicijo z resnim namenom sodelovanja v vladi.
