Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije je na slovensko zunanje ministrstvo naslovilo diplomatsko noto, v katerem poziva, naj tudi pristojni slovenski organi sodelujejo v preiskavi četrtkovega incidenta v školjčišču pri Kanegri, kjer naj bi hrvaškim ribičem poškodovali plovce, na katerih gojijo školjke. Zanj naj bi bili po mnenju oškodovancev odgovorni njihovi slovenski kolegi, ki pa zanikajo vsakršno vpletenost.
Hrvaški premier Ivo Sanader pa je izrazil prepričanje, da je tudi Slovenija zainteresirana za čimprejšnjo rešitev primera, ki je po njegovem "izredno občutljiv".
Kot je poudaril na seji vlade, vprašanje namreč ni zgolj materialne narave, temveč bi lahko imelo tudi mednarodne implikacije, če se bo izkazalo, da je pri poškodovanju školjčišča sodeloval tudi kdo iz sosednje Slovenije. Ribiče pa je pozval k polnemu sodelovanju. Ob tem je ponovil, da sta Hrvaška in Slovenija prijateljski državi, ki sicer imata odprta vprašanja, a ne bosta dopustili, da bi ta prevladala ali se stopnjevala.
Sanader je tudi ponovno poudaril, da vprašanje meje na morju med Hrvaško in Slovenijo ni vprašanje Evropske unije. Ponovil je tudi stališče Zagreba, da bi bilo v primeru, da strani glede meje na morju ne bosta uspeli doseči dogovora, vprašanje najbolje rešiti na enem od mednarodnih pravosodnih organov. Poskusi, da bi to vprašanje uvrstili na dnevni red EU, niso in ne bodo uspeli, je še poudaril hrvaški premier.
Jelinčič sprašuje vlado
Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa vlado sprašuje, ali ne gre v primeru školjčišča dejansko za odstranitev tujega, na črno zgrajenega objekta znotraj suverenega slovenskega morskega prostora. Kot je spomnil, je bilo z brionsko izjavo o izogibanju incidentom dogovorjeno, da se za izhodišče vzame stanje na dan 25. 6. 1991. "Torej gre v tem zadnjem primeru nedvomno za slovensko ozemlje," navaja Jelinčič. Predsednik stranke vlado še sprašuje, kako je mogoče, da bodo na suverenem slovenskem ozemlju odstranitev školjčišča raziskovali tudi hrvaški policisti.
Hrvaškim ribičem naj bi v školjčišču pri Kanegri v Piranskem zalivu v četrtek poškodovali plovce, na katerih gojijo školjke. Kot je danes na seji vlade povedal Sanader, je pri tem na dno potonilo med 15 in 20 ton dagenj, in napovedal, da bo vlada prizadetim ribičem za škodo povrnila 200.000 kun (okoli šest milijonov tolarjev). Slovensko policijo so sicer o dogodku obvestili hrvaški kolegi že v četrtek, ki so si gojišče pri Kanegri tudi ogledali. Slovenski ribiči zanikajo vsakršno vpletenost.
Hrvaški odgovor Sloveniji
Hrvaško ministrstvo je tudi odgovorilo na noto, ki jo je slovenski MZZ naslovilo na Zagreb 16. decembra v zvezi s hrvaškim pravilnikom o mejah na morskega ribolovnega območja. MZZ je takrat zavrnil "navedbe o morskem območju, določenem v omenjenem pravilniku, saj predstavlja državno območje Republike Slovenije". Zato pomeni sprejetje pravilnika poseg na območje pod slovensko suverenostjo, je tedaj zapisalo slovensko zunanje ministrstvo.
V skladu z omenjenim pravilnikom je Hrvaška svojemu ribolovnemu območju hrvaškega morja uradno priključila tudi svojo zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC) in ga tako uradno razširila do sredinske črte Jadrana oziroma epikontinentalne meje, v Piranskem zalivu pa do njegove sredine.
Piranski zaliv, Savudrijska vala
Trditve veleposlanika v Zagrebu, da Slovenci ne poznamo
izraza Savudrijska vala, so sprožile besne odzive.
Potem ko je novi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Milan Orožen Adamič v pogovoru za četrtkov reški Novi list dejal, da v Sloveniji ne poznamo izraza Savudrijska vala, da gre za nov izraz ter da se Piranski zaliv ni nikoli tako imenoval, se je na njegova stališča v današnji izdaji istega časnika odzvalo nekaj hrvaških politikov.
Mate Granić, bivši dolgoletni hrvaški zunanji minister, je dejal, da je v diplomatskih pogovorih vedno uporabljal oba izraza, saj sta se uveljavila oba. Zatrdil je tudi, da je hrvaška stran Piranski zaliv vedno imenovala Savudrijska vala. Slovenski ministri so v pogovorih vedno uporabljali izraz Piranski zaliv, jaz pa Savudrijska vala, in odlično smo se razumeli, je dejal.
Bivši hrvaški zunanji minister Tonino Picula je opozoril, da je od izrazov pomembnejše, da se preide k bistvu oziroma k reševanju pravih problemov.
Poslanec Hrvaške stranke prava Tonči Tadić pa je dejal, da sicer ne ve, od kdaj se uporablja izraz Savudrijska vala, da pa je očitno, da se uporablja že dovolj dolgo, če jo vsi tako imenujejo. Ne ve pa, kot je dejal, "kaj je Piranski zaliv". Poudaril je še, da Slovenije ne moti izraz, temveč novi hrvaški pravilnik o mejah morskega ribolovnega območja.
