Hrvaška sedaj pričakuje diplomatsko noto od Slovenije, s katero bo ta Hrvaško obvestila o ratifikaciji pogodbe o NEK. Po Granićevih besedah je diplomatsko noto pričakovati predvidoma v naslednjih 15 dneh.
Hrvaška vlada namreč še vedno meni, da je sporazum o NEK najboljša rešitev za državo, saj je z njim končno dorečen lastniški status Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP), poleg tega pa Hrvaški odpira večji manevrski prostor. Po besedah Gorana Granića je dejstvo, da je HEP s sporazumom prevzel tudi nove obveznosti in del stroškov zanje, povsem normalno.
Hrvaška bo svoj delež v nuklearki, kot je za hrvaški dnevnik Jutarnji list še dejal Granić, prodala, če se bo pokazalo, da je prodaja ekonomsko bolj ugodna od koriščenja Krškega za proizvodnjo elektrike.
Pozitivni učinki večji od negativnih
Po mnenju hrvaškega ministrstva za gospodarstvo so pozitivni učinki sporazuma o NEK precej večji od negativnih. Kot so predstavniki ministrstva med drugim navedli za zagrebški časnik Vjesnik, je največja korist sporazuma dejstvo, da bo HEP po petih letih znova začel prevzemati poceni električno energijo iz Krškega. Po izračunih ministrstva bi HEP brez krške nuklearke do leta 2023 za enako količino elektrike namreč odštel približno 700 milijonov dolarjev več. Poleg tega sporazum Hrvaški omogoča tudi sodelovanje pri nadzoru občutljivega objekta blizu hrvaške meje.
Kot je znano, so meddržavno pogodbo o NEK na ministrski ravni podpisali v Krškem 19. decembra 2001, hkrati pa sta predsednik uprave HEP Ivo Čović in v.d. direktorja družbe Elektro-Slovenija Vekoslav Korošec podpisala družbeno pogodbo, ki opredeljuje način skupnega upravljanja elektrarne.