Slovenija

Zahteva izločitev sodnikov

Ljubljana, 20. 01. 2006 13.18 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Minister nasprotuje razlagi upravnega sodišča, da ima pravico izbire kandidata za predsednika sodišča sodni svet.

Pravosodni minister Lovro Šturm je v sredo podal pritožbo zoper sodbo upravnega sodišča v zadevi Aleš Zalar in zahtevo za izločitev sodnikov. Minister Šturm v pritožbi nasprotuje razlagi upravnega sodišča, da ima pravico izbire kandidata za predsednika sodišča sodni svet, minister pa samo imenuje predlaganega kandidata oziroma izbere med več predlaganimi kandidati, je pritožbo na današnji novinarski konferenci pojasnil generalni direktor direktorata za zakonodajo Miroslav Mozetič.

Lovro Šturm: Zmotno je stališče upravnega sodišča, da gre pri odločanju o imenovanju predsednika sodišča za upravno stvar
Lovro Šturm: Zmotno je stališče upravnega sodišča, da gre pri odločanju o imenovanju predsednika sodišča za upravno stvar FOTO: POP TV

Minister je v pritožbo zapisal, da je zmotno stališče upravnega sodišča, da gre pri odločanju o imenovanju predsednika sodišča za upravno stvar. Ne strinja se tudi s stališčem sodišča, da so materialni pogoji za imenovanje predsednika sodišča, ki jih mora minister upoštevati in katerih uporaba je predmet sodne kontrole, implicitno določeni, saj zakon meril za ocenjevanje ne predpisuje.

Minister v zahtevi za izločitev sodnikov posebej opozarja na precedens v ravnanju Slovenskega sodniškega društva, ki se je javno opredelilo do ministrove odločitve in jo označilo za nedovoljen poseg v neodvisnost sodne veje oblasti, še preden je bila ministrova odločba javno objavljena.

Zakon o sodiščih v postopku imenovanja predsednikov sodišč, izjema je Vrhovno sodišče, določa sodelovanje sodnega sveta in ministra za pravosodje, je poudaril Mozetič. Sodni svet opravi prvi izbor in predlaga kandidata ali kandidate, minister za pravosodje pa opravi končni izbor. Minister je v skladu z zakonodajo vezan na predlagane kandidate, ni jih pa dolžan imenovati, seveda pa ne more sam imenovati nekoga, ki ga ni predlagal sodni svet, je še dejal Mozetič. Gre za obojestransko razmerje sistema medsebojnih zavor in ravnovesij med dvema vejama oblasti, ki je utemeljeno v ustavnem načelu delitve oblasti, kot razmerju medsebojnega sodelovanja in nadzora. Ne ena ne druga oblast ne more samostojno imenovati predsednika sodišča.

Zato minister nasprotuje razlagi upravnega sodišča, da daje zakon o sodiščih pravico izbire sodnemu svetu in da je minister dolžan imenovati edinega predlaganega kandidata, da torej nima pravice izbire, ki obsega tudi pravico zavrnitve. Pravico izbire, ne pa zavrnitve, naj bi imel le, če se sodni svet odloči, da mu v imenovanje pošlje več kandidatov, vendar po ministrovem mnenju takšna razlaga ne izhaja iz zakonskega besedila.

Vse skupaj se lahko zaplete

Mozetič ni želel napovedovati odločitve upravnega sodišča, vendar se lahko stvar še zaplete, če se izkaže, da bo potrebno izločiti vse sodnike. Če s pritožbo in zahtevo ne bodo uspeli, bodo morali uresničiti pravnomočno sodbo upravnega sodišča, je pojasnil Mozetič in dodal, da bo vloga vrnjena sodnemu svetu in postopek izbire se bo ponovil.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10