Zahteva po referendumu

Državni svet je na današnji izredni seji z večino glasov sprejel zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma v zvezi z novelo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki predvideva prenos deleža v Zavarovalnici Triglav namesto na fizične osebe na Kapitalsko družbo (Kad). DS se s takšno rešitvijo ni strinjal in tako državnemu zboru predlaga, naj referendum razpiše čim prej.

Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi novela zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki jo je sprejel DZ na izredni seji 11. septembra?," je povzel državni svetnik in pobudnik seje Zlatko Jenko. Znova se je zavzel, da se referendum izvede čim prej, in sicer v sklopu predsedniških volitev, da bodo njegovi stroški čim nižji.

DS je takšno rešitev podprl z 28 glasovi za, tremi proti in dvema vzdržanima. Ni se namreč strinjal z odločitvijo DZ, ki je minuli torek znova potrdil novelo zakona, na katero je DS sprejel veto. Kot je ponazoril Jenko, bo s tem prišlo do oškodovanja 750.000 zavarovancev Zavarovalnice Triglav. Namesto prenosa 35 odstotkov Triglava, ki so bili rezervirani za razdelitev med fizične osebe, na Kad, bi morala država ali pozvati upravičence, naj uveljavljajo pravico do deleža v zavarovalnici, ali dati državljanom pravico do nakupa delnic s popustom ali pa bi morala ta kapital prenesti na pokojninsko blagajno.

"Mislimo, da je pošteno, da v primeru, ko se vlada in DZ ne zavedata teže svoje odločitve v dovolj veliki meri, pozovemo državljane na referendum," je dejal Jenko. Ob tem je pojasnil, da je to "edina pot, ki je ostala, da pozovemo državljane, naj na referendumu povedo, ali se strinjajo, da vlada tako ravna z njihovim premoženjem". Napovedal je, da se bodo v DS kljub temu, da ima vprašanje skopo pravniško dikcijo, potrudili, da državljanom to povedo bolj naravnost. Poenostavljeno vprašanje se bo tako glasilo: Ali ste za to, da se odpoveste svojim pravicam pri lastninjenju zavarovalnic, je orisal.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Žiga Lavrič je svetnikom povedal, da se problem, kako najti pravo rešitev, vleče od maja 2002, ko je bil zakon o lastninjenju zavarovalnic sprejet. Po njegovih besedah dva finančna ministra pred sedanjim nista našla rešitve, ta vlada pa je predlagala rešitve, ki sta jo vlada in DZ podprla.

"Močno dvomimo, da je možna kakršna koli druga rešitev. Najbolj bi bilo idealno, da bi našli 750.000 upravičencev in da bi vsak dobil svoj idealni delež, a to ni mogoče," je menil Lavrič in poudaril, da je predlagana rešitev v noveli zakona najbližja tej idealni rešitvi.

Prenos na Kad po Lavričevih navedbah pomeni, da se sredstva nameni Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za pokojnine, s čimer se Jenko ni strinjal. Tudi svetnika Jožeta Mencingerja, ki je napovedal podporo vladni rešitvi in se hkrati zavzel za to, da celoten Kad preide na pokojninsko blagajno, je opozoril, da je Kad delniška družba in da so njene poslovne odločitve neodvisne od državnih. "Če bi vlada predlagala, da gre delež v pokojninsko blagajno, bi to podprli. Gre pa za veliko razliko," je poudaril.

Ministrstvo za finance o referendumu

Ministrstvo za finance je po tem, ko je državni svet na današnji izredni seji izglasoval zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma v zvezi z novelo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, znova izpostavilo razloge, ki opravičujejo obstoj takšne novele. Med njimi so kot prvega navedli nemožnost identifikacije fizičnih oseb, ki so upravičene do dela kapitala v Zavarovalnici Triglav.

Kot so sporočili z ministrstva, ni mogoče izvesti 750.000 posamičnih postopkov ugotavljanja upravičenosti posameznega zavarovanca Triglava. Med razlogi so našteli dejstvo, da je podlaga za upravičeno pravno pričakovanje vplačilo premije v letu 1990, časovna oddaljenost pa v večini primerov zelo otežuje dokazovanje o dejanskem vplačilu.

Zato po mnenju ministrstva ne bi bilo od posameznih zavarovancev mogoče zahtevati enakih dokazil kot od pravnih oseb, kar bi pomenilo, da bi v dejanskem učinkovanju bile te osebe praktično izključene iz lastninjenja. Postopki bi morali vključevati dediče tedanjih upravičencev, kar bi zelo razširilo krog udeleženih oseb v postopkih. To pa bi pomenilo daljše in bolj zapletene postopke, povečanje števila možnih sodnih sporov in verjetno višje stroške izvedbe postopka od pričakovane vrednosti deleža, so nanizali.

Prenos deleža na ZPIZ

Glede predloga, da bi se delež prenesel na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), so na ministrstvu povedali, da ga je svetovalna skupina zavrnila. Kot so pojasnili, je to skladno z veljavno zakonodajo možno le neodplačno, kar pomeni, da bi bilo verjetno smiselno prenašati le delnice, ki jih je Kapitalska družba (Kad) dobila neodplačno. Glede ostalih delnic pa bi bilo Kadu istočasno treba zagotoviti pravico razpolaganja.

Kot je še izpostavilo ministrstvo, vprašanje privatizacije Zavarovalnice Triglav ne bi bilo rešeno, poleg tega pa ZPIZ zaradi svojega specifičnega namena ne more optimalno upravljati z delnicami Triglava. "Bolje je, da z delnicami upravljata Kad in Slovenska odškodninska družba, ki nato iz delnic izvirajoče koristi preneseta na ZPIZ," so navedli.