Zahteva tožilcev: usklajevanja glede plač naj potekajo skupaj s sodniki

Državni tožilci zato nastopajo z jasno zahtevo – usklajevanja glede plač in odprave plačnih nesorazmerij naj potekajo skupaj s sodniki. Kot pravijo, to določa tudi zakon o državnem tožilstvu. 

"V drugi vrsti pa zato, ker smo se tako dogovorili že na samem začetku tako imenovanih usklajevanj glede plač pravosodnih funkcionarjev," izpostavlja Boštjan Valenčič, predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije. Poleg odprave plačnih nesorazmerij tožilci zahtevajo tudi dodatek za nezdružljivost funkcije. "Državni tožilci, tako kot tudi sodniki, ne smemo opravljati nikakršne druge funkcije," je še izpostavil Valenčič. 

Neslavno je sicer propadel tudi obljubljeni dodatek 600 evrov za sodnike in tožilce, predvsem zaradi pomislekov parlamentarne zakonodajno pravne službe. 

Iz sodniški vrst je medtem slišati, da potrebe po tem, da bi se pogajanja vodila skupaj, ni. So pa medtem prejeli konkretni predlog ministrstva za javno upravo, ki pa se nanaša le na sodnike, so potrdili v sodniškem društvu. V slednjem vsebine sicer ne razkrivajo, neuradno pa je slišati, da s predlogom niso povsem zadovoljni in da je prostora za izboljšave še veliko. Do naslednjih usklajevanj, ki so predvidena za 8. maj, bodo tako pripravili svoj odgovor. 

Tožilci pa opozarjajo, da so se njihove plače v zadnjih letih močno poslabšale. Pred začetkom usklajevanj so tako pripravili analizo plač. "Na primeru sodelavke, ki je odšla pred časom v pokoj, in smo ugotovili, da se je ta položaj skozi leta kljub napredovanjem drastično poslabšal, torej da je imela na začetku svoje kariere bistveno višjo plačo kot potem ob koncu, ko se je upokojila." 

Na drugi strani, pa dodaja Valenčič, se je državnemu tožilstvu s praktično vsako novelo zakona o kazenskem postopku naložilo nove pristojnosti in s tem obveznosti. "Pri nas se soočamo z nekim večjim eksodusom mlajših uslužbencev, ki zapuščajo državnotožilske vrste ravno zaradi teh povečanih obveznosti in slabega gmotnega položaja," je dejal. 

Groziti s stavko sicer ne nameravajo, bodo pa o svojem položaju – če izboljšanja ne bo – obvestili evropsko komisijo in mednarodno tožilsko organizacijo.