Koroški svobodnjaki (FPÖ) so se v torek zvečer na strankinem deželnem kongresu v Beljaku s soglasno sprejeto pobudo izrekli proti postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem.
Predlagajo preštevanje Slovencev
Kot piše v pobudi, je "zahteva po dodatnih dvojezičnih krajevnih napisih konktraproduktivna in ni v smislu koroškega prebivalstva". Obenem naj se FPÖ na morebitni novi konferenci konsenza zavzame za "kvalificirano ugotovitev etnične moči slovenske manjšine v smislu avstrijske državne pogodbe". Koroška FPÖ se je v soglasno sprejeti pobudi izrekla tudi za "ukrepe za priznanje nemške manjšine v Sloveniji, da bi ta dobila tudi podpore in pravice".
Avstrijska Koroška kot "zgled vsej Evropi"
Kot je dejal koroški deželni glavar Jörg Haider, je slovenska narodna skupnost "za nas nekaj posebnega", o pritožbah slovenske manjšine pri avstrijskem ustavnem sodišču pa je menil, da "s pritiskom ni mogoče doseči ničesar". FPÖ bi v takem primeru "zavrnila vsakršno diskusijo".
Kot piše v pobudi FPÖ, je "Koroška s svojo manjšinsko politiko zgled vsej Evropi". Medsebojno razumevanje med večino in narodno skupnostjo naj bi se v zadnjih 25-ih letih izboljšalo, zato naj bi bila zahteva po dodatnih dvojezičnih krajevnih napisih v tem "pozitivnem ozračju" kontraproduktivna.
Preprečiti zaostrovanje ozračja
Predstavniki FPÖ naj zato na morebitni novi konferenci konsenza "nadaljujejo dosedanjo pot", kar pomeni nasprotovanje dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom na podlagi uredbe iz leta 1977, ki predvideva 91 krajev z dvojezično krajevno oznako. Obenem je treba "ukrepom za stalno izboljšanje položaja narodne skupnosti, ki jih podpira politični konsenz na Koroškem, dati prednost pred zaostrovanjem ozračja med večinskim in manjšinskim prebivalstvom".
Nova konferenca soglasja
Koroška FPÖ je pobudo sprejela pred morebitno ponovno oživitvijo t.i. konference konsenza. Prvo konferenco je sklical avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, potem ko je avstrijsko ustavno sodišče 13. decembra 2001 razveljavilo določilo v avstrijskem zakonu o narodnih skupnostih, ki je za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov zahtevalo 25 odstotkov manjšinskega prebivalstva. Konferenca konsenza je po treh zasedanjih neuspešno propadla septembra 2002. Razsodba avstrijskega ustavnega sodišča do danes še ni uresničena. Novembra letos pa je Schüssel potrdil, da namerava januarja 2005 sklicati novo konferenco konsenza.
