Na protestnem shodu pred poslopjem vlade se je danes zbralo okoli 2500 zaposlenih v javnem sektorju z najnižjimi plačami in glasno zahtevalo dostojno plačilo za svoje delo.
Zbrani so prek transparentov pristojne opozarjali, da jim je dovolj čakanja na izpolnitev dogovorov, da delajo samo za plačilo položnic in se pozabljeni na robu preživetja borijo z minimalno plačo. Zato zahtevajo, da se jim zagotovi dostojno življenje in da za svoje delo dobijo ustrezno plačilo.
Kot je na shodu spomnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, v javnem sektorju okoli 9000 ljudi ne zasluži niti minimalne plače, od tega 5500 v vzgoji in izobraževanju. Med njimi so tudi takšni, ki imajo srednjo izobrazbo, pa so še vedno na minimalni plači.
"Nesprejemljivo je, da ljudje, ki so zaposleni, hodijo po pakete na Rdeči križ in se tresejo pred vsako položnico," je poudaril.
Koprivnikar kritičen do protestnikov
Vlada je presodila, da je zahteva sindikatov javnega sektorja po varovalki pri spreminjanju plačne zakonodaje neizvršljiva, zato nanjo ni pristala. Bo pa sindikate povabila k nadaljnjim pogajanjem, je po seji povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ob protestu najslabše plačanih javnih uslužbencev pa je bil kritičen do sindikatov.
"Sindikati so zahtevali, da vlada pristane na pogoj, da nima možnosti niti predlagati zakonske spremembe, brez da sindikati s tem soglašajo. S tem bi se vlada odrekla svoji temeljni pristojnosti, da predlaga zakone državnemu zboru," je premislek vlade povzel Koprivnikar. S tem, ko vlada tej zahtevi ne bo sledila, "absolutno ne odstopa od trdne zaveze o stalnem soglasju in usklajevanju s sindikati", je dodal.
Koprivnikar se je odzval tudi na protest najslabše plačanih javnih uslužbencev, ki je sočasno s sejo vlade potekal pred vladnim poslopjem. Ob tem je bil kritičen do sindikalne strani, ki da je pri iskanju rešitev za odpravo anomalij premalo aktivna. Spomnil je namreč na več deset sestankov pogajalskih skupin o plačnih ukrepih in posebne skupine za odpravo plačnih anomalij.
Kot je dejal, si vlada želi odpraviti anomalije, a se je sindikalna stran "šele na zadnjih nekaj sestankih pridružila delu". "In tudi včeraj, ko smo imeli na dnevnem redu pogajanj točko poročanja o odpravi anomalij, so sindikati pogajanja prekinili in niso želeli razpravljati o odpravi anomalij," je dejal Koprivnikar o sredinih pogajanjih.
"Zato mi je težko poslušati sindikalne vodje, ki javno glasno zatrjujejo, da vlada zavrača rešitve tega problema. Kajti dejstva v pogajanjih so nasprotna. Vlada si želi odprave anomalij, a jih mora uskladiti s sindikati, ker se je k temu zavezala. Zato pričakujemo s sindikalne strani konkreten dialog o konkretnih delovnih mestih, da lahko te anomalije dejansko tudi odpravimo," je še dodal minister.
Dialog potrebujejo tudi za to, da ugotovijo, kaj je anomalija in kaj ne, šele potem pa bodo lahko tudi ovrednotili, koliko denarja bi potrebovali za rešitev anomalij pri najnižji plačni skupini J.
Po Koprivnikarjevih besedah je "zanimivo" to, da če sindikati ne bodo vztrajali pri splošnem sproščanju plačnih varčevalnih ukrepov, "potem lahko odpravo krivic bistveno pospešimo z odpravo anomalij na najnižje plačanih delovnih mestih".
Kdo je protestiral?
Gre za zaposlene v plačni skupini J, med katerimi so čistilke, hišniki, vozniki, zaposleni v tehničnih službah, ki mnogi prejemajo minimalne plačo.
Štrukelj je minuli teden opozoril, da gre za že leta 2009 prepoznano plačno anomalijo, ki še ni odpravljena. Pa tudi sedaj vlada ob napovedih o odpravi anomalij v proračunih za prihodnji dve leti ni predvidela niti evra za odpravo neustreznih vrednotenj delovnih mest, je opozoril.
Minister protest le deloma razume
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v četrtek dejal, da protestni shod deloma razume. Ravno zato, ker je plačna skupina J prepoznana kot ena največjih plačnih anomalij, želijo čim prej končati pogovore o spremenjenih uvrstitvah. Ne morejo pa zaradi protestnega shoda stvari urejati ločeno le za eno skupino, ampak je treba to narediti celostno, sicer "bomo s popravljanjem enih krivic ustvarjali nove", je pojasnil.
Zaposleni reveži
Pobuda za protest je prišla iz vrst najslabše plačanih javnih uslužbencev v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), saj je največ najslabše plačanih uslužbencev, skoraj 5500, ravno v vzgoji in izobraževanju. Pobudi so se nato pridružili tudi drugi sindikati, člani konfederacije.
Iz Konfederacije slovenskih sindikatov pa so medtem sporočili, da današnjega shoda ne podpirajo.
Predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov Gvido Novak je tako poudaril, da protesta ne podpirajo, ker je to protest predvsem stanovskih sindikatov, ki skrbijo samo za svoje poklice in dejavnosti in ne zajema vseh v plačnem razredu J. Prav tako ga ne podpirajo, ker nanj pozivajo tisti, ki so največji krivci za anomalije in nastalo situacijo, v kateri so se znašli zaposleni v plačni skupini J, je povedal Novak. Kot je dodal, je nesprejemljivo, da se drugi borijo in pogajajo za pomožno osebje, medtem ko so sindikati, ki so bili dejansko ustanovljeni za zastopanje zaposlenih v plačni skupini J, dobesedno izključeni iz vseh usklajevanj in pogajanj.
Napovedal je, da bo v prihodnje najverjetneje Sindikat uslužbencev plačne skupine J (SUPSJ) organiziral svoj protest, ker si zasluži, da mu vlada vsaj prisluhne, če ga že ne upošteva, je še povedal Novak.
KOMENTARJI (1353)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.