Kot je pojasnil Vrisk, je spisek zahtev, ki ga je pripravila zbornica in ga je v preteklih dneh že predstavila ustreznim ministrstvom, temeljit prerez trenutnega stanja v slovenskem kmetijstvu, ki kaže na to, da mora slovenska politika pred vstopom v EU na področju kmetijstva še veliko postoriti. Na težke razmere ob neugodnih naravnih dejavnikih za kmetijsko obdelavo med drugim kažeta množično zapiranje slovenskih kmetij in zaraščanje slovenskega ozemlja. Kmetje poleg omenjenih neposrednih plačil in ustrezno velikih kvot med drugim zahtevajo tudi več proračunskih sredstev za investicije in prestrukturiranje ter bolj življenjske veterinarske standarde.
Nekatera pričakovanja kmetov so neuresničljiva
Minister za kmetijstvo Franci But je povedal, da na področju neposrednih plačil in kvot povsem podpira zahteve kmetov, nekatera pričakovanja kmetov pa so po njegovem neuresničljiva. Kmetijskemu ministru se napovedani protest kmetov, ki ga sicer priznava kot legitimno demokratično orodje, zdi koristen le v primeru, če bo na korekten način predstavil težave kmetov ter si s tem pridobil podporo javnosti in bistveno pripomogel slovenski strani pri pogajanjih o kmetijstvu z EU. But je ob tem znova poudaril, da bi slovenski kmetje oz. njihove organizacije morale partnersko sodelovati z vladnimi predstavniki pri pogajanjih. Tako Vrisk kot predsednik Sindikata kmetov Slovenije sta na to odgovorila, da ministrstvo na tak način doseženih dogovorov ne uresniči in ne dovolj resno upošteva mnenja zbornice oz. sindikata. Tudi to je eden izmed razlogov za organizacijo omenjenega protesta, sta pojasnila.
Slovensko kmetijstvo bo z vstopom v EU pridobilo
But je razložil, da bo slovensko kmetijstvo z vstopom v EU veliko pridobilo, moralo pa se bo soočiti z odprtim liberaliziranim trgom, kjer cene kmetijskih proizvodov ne bo več določala država, ampak tržišče. Pri tem je izpostavil odločilen pomen prilagajanja slovenske živilske industrije na evropski trg, boljše kmetijske organiziranosti in usmeritve v kakovostno sonaravno kmetijsko proizvodnjo kot tržne priložnosti slovenskih kmetov. V tem ga je na okrogli mizi podprl tudi Ivan Oman, ki pa je pri tem povedal, da slovenska stran pri pogajanjih z EU ni dovolj odločna, še posebej na področju kvot, in da se prestrukturiranje slovenskega kmetijstva premika prepočasi.
