Zakaj 20 držav avtomatsko prepoznava registrske tablice, Slovenija pa ne?

Pred nekaj tedni je Ustavno sodišče, po presoji, ki jo je zahteval varuh človekovih pravic, razveljavilo del zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki se je nanašal na uporabo tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic. Sodniki so prepričani, da je neskladen z ustavno pravico do varstva osebnih podatkov.

Toda – ali 20 drugih evropskih držav krši to ustavno pravico ali imajo drugače zastavljeno zakonodajo? Kakorkoli, dvajseterica držav sistem za avtomatiziran nadzor registrskih tablic (ANPR) s pridom izkorišča za iskanje ukradenih vozil, povečevanje prometne varnosti in odkrivanje kaznivih dejanj. Slovenija se jim, vsaj za zdaj, še ne bo pridružila.

Policija: Rezultati pilotnega dela spodbudni, odkrili smo veliko neregistriranih vozil

Tiskovna predstavnica policije Vesna Drole je za naš portal potrdila, da se je sistem v poskusnem obdobju izkazal za učinkovitega.

"Lahko vam potrdimo, da so bili prvi rezultati pilotnega dela s sistemom za optično prepoznavo vozil spodbudni, saj smo v zelo kratkem časovnem obdobju na naših cestah zaznali več neregistriranih vozil, ki predstavljajo nevarnost v cestnem prometu," je pojasnila Droletova.

Dodala je, da je policija v testnem obdobju preizkušala različne možnosti nastavitev tehnične opreme ANPR. "Postopki izvedeni na podlagi indica (začetne zaznave) o različnih kršitvah (npr. neregistrirano vozilo, vožnja brezvozniškega dovoljenja, vožnja v času začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ipd.) zaznanega z ANPR, so bili na podlagi veljavne zakonodaje izvedeni," je zapisala in dodala: "Z uveljavitvijo delne odločbe Ustavnega sodišča pa je policija prenehala z uporabo sistemov ANPR".

Glede na podatke policije se je sicer število zaseženih ukradenih vozil v Sloveniji med letoma 2009 in 2014 drastično zmanjšalo.

Vsekakor bi tehnična sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic – ANPR – policiji pri teh nalogah zelo pomagala, a so ustavni sodniki odločili, da je del zakona, ki je podlaga ukrepu, neustaven.

Za vsako dejanje v zvezi z osebnimi podatki mora obstajati zakonska podlaga

Po mnenju ustavnih sodnikov je določba zakona, ki dovoljuje uporabo ANPR, neustavna, saj po 38. členu ustave mora obstajati zakonska podlaga za vsako dejanje, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki.

Ustavno sodišče je v svoji odločbi opozorilo, da ukrep samodejnega preverjanja registrskih tablic vključuje zbiranje podatkov in nato njihovo preverjanje z drugimi evidencami osebnih podatkov. Oba koraka obdelave podatkov pa pomenita samostojen poseg in terjata samostojno zakonsko razdelano ureditev obdelave osebnih podatkov.

Ker izpodbijana določba ne določa, vlada pa tudi ni ponudila prepričljive razlage, da bi iz drugih določb zakona izhajalo, da se zbrani podatki o registrski tablici lahko nadalje obdelujejo s samodejnim primerjanjem z drugimi evidencami osebnih podatkov, je ureditev že zaradi tega neskladna z zahtevo 38. člena ustave, je presodilo ustavno sodišče.

'Spoštujemo odločbo, a sistem bi pozitivno vplival na prometno varnost'

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) sporoča, da bo policija odločitev dosledno spoštovala, tako kot vse ostale sodne odločitve.

"Ocenjujemo, da bi z uporabo tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic policija učinkoviteje vplivala na izboljšanje prometne varnosti, ki je ta trenutek zaskrbljujoča in se jo z vsemi ukrepi trudimo izboljšati. Z uporabo navedenega sistema bi odkrili večje število voznikov in vozil, ki ne izpolnjujejo pogojev za udeležbo v prometu, s čimer bi prispevali k večji varnosti v cestnem prometu in javni varnosti nasploh," so v pojasnilu navedli na notranjem ministrstvu.

Ne bodo odnehali: pripravili bodo nov predlog zakona

Dodali so še, da bodo preučili nove možnosti uzakonitve tega sistema, in sicer skladno z razlago ustavnega sodišča. "Policija bo skupaj z MNZ proučila možnost novega predloga spremembe zakona o nalogah in pooblastilih policije," zagotavljajo.

Policija bi lahko s sistemom ANPR preverjala, ali je vozilo ukradeno, ali so na vozilo nameščene ukradene registrske tablice, ali je zoper voznika razpisan ukrep odvzema prostosti, morebiten obstoj razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, ali je vozilo registrirano, ali ima veljavno prometno dovoljenje, ali je vozilo ustrezno zavarovano in ali voznik poseduje veljavno vozniško dovoljenje.

Vsega tega praviloma ni mogoče vezati na noben zunanji znak oziroma sprožilno situacijo za ukrepanje. Tak nadzor je lahko učinkovit samo, če je preventiven, saj bi se v nasprotnem primeru zgodil šele potem, ko bi posledice že nastopile in jih ne bi bilo mogoče več preprečiti.

Zaradi predselekcije vozil bi se zmanjšalo tudi število kontrol 'poštenih' oseb

Glavnina prometa se odvija po avtocestah, rednega nadzora na meji pa po vstopu v schengen ni več. Avtoceste praviloma tudi ne omogočajo klasičnega policijskega nadzora oziroma je ta otežen. Uporaba ANPR bi tako omogočila predselekcijo vozil, ki jih policija mora ustaviti.

Poleg povečanja števila odkritih voznikov in vozil, ki ne izpolnjujejo pogojev za udeležbo v prometu, bi se zaradi omenjene predselekcije tudi zmanjšalo število kontrol oseb, ki se držijo v pravil.

Med nevarnostmi uporabe sistema obstaja nevarnost vdora ali nepooblaščenega vstopa v zaščiteno računalniško bazo podatkov, a policija miri, da "hramba in nadaljnja obdelava podatkov o preverjenih vozilih nista predvideni oziroma je predvideno njihovo takojšnje brisanje". Osebni podatki naj bi se hranili le sedem dni.