Zakaj je Gorbačov Slovenijo označil za 'izložbeno okno socializma'

V Rusiji je danes zadnje slovo od Mihaila Sergejeviča Gorbačova, ki je bil zadnji voditelj Sovjetske zveze. Bil je najpomembnejši sovjetski politik od marca 1985, ko je nasledil Konstantina Černenka na mestu generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze, do njenega razpada leta 1991. Kmalu po nastopu funkcije generalnega sekretarja je zagnal več reform. Med njimi sta bili najpomembnejši "glasnost" (odprtost) in "perestrojka" (prestrukturiranje gospodarstva). 

S prvo je med drugim odpravil cenzuro in ljudem prvič po nastanku Sovjetske zveze dal možnost, da javno izrazijo svoje mnenje, kar je posledično pomenilo "eksplozijo" novih knjig. Druga pa je bila gospodarska reforma, ki pa je bila neuspešna in je še poslabšala življenjski standard, zaradi česar je postal Gorbačov med ljudmi v Sovjetski zvezi zelo nepriljubljen. 

Zvezne oblasti obisku Ljubljane niso bile naklonjene

Leta 1988 je tudi formalno postal vodja države, ko je prevzel funkcijo predsednika. 14. marca istega leta je s soprogo Raiso Gorbačovo obiskal Jugoslavijo, ki jo je že pretresala globoka politična in gospodarska kriza. Jugoslavijo je takrat pestila hiperinflacija, zunanji dolg pa je znašal okoli 21 milijard dolarjev. 

Obisk je trajal kar pet dni, kar je bil njegov najdaljši obisk v tujini do takrat. Najprej je obiskal Beograd, nato pa je 16. marca pripotoval v Slovenijo, kjer je obiskal Ljubljano in Brdo pri Kranju, obisk pa je zaključil v Dubrovniku. 

Namen obiska je bil podpis dogovora o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki bi veljal do leta 2000. Najbolj ga je impresionirala Slovenija, ki je v tistem času beležila okoli 5000 dolarjev BDP po prebivalcu, zato si jo je želel pobliže ogledati. 

Oblast v Beogradu je sicer obisku v Sloveniji, ki je že kazala odcepitvene težnje, nasprotovala, dodaten udarec pa je bil zanje to, da se med beograjskim obiskom ni želel posebej sestati s Slobodanom Miloševićem, ki je takrat vodil srbsko vejo komunistične partije. 

Morda se je prav zaradi tega nasprotovanja zgodila tudi napaka zveznega protokola, ki je slabo organiziral prihod novinarjev iz Beograda v Ljubljano. Ti so namreč zamudili pristanek Gorbačovovega letala na Brniku.

Kako je potekal obisk visokega gosta v Sloveniji?

Priprave na obisk enega izmed najpomembnejših svetovnih politikov v tistem času so v Ljubljani vzeli zelo resno. Pred njegovim prihodom naj bi milica začasno priprla večino ljubljanskih brezdomcev in celo izvedla racijo v študentskih domovih, saj so se pojavljale informacije, da se pripravljajo protesti. Vedeli so namreč, da bodo oči svetovne javnosti uprte v Ljubljano in Slovenijo, ki se je v tistem času že zelo odpirala proti Zahodu. 

Na Brniku je Gorbačova sprejel slovenski politični vrh, nato pa so se skupaj odpravili na Brdo pri Kranju, kjer je tudi bival med obiskom. Predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan mu je predstavil razmere v republiki. 

Drugi dan obiska v Sloveniji je potekal bolj delovno, ko si je med drugim ogledal tovarno Iskre Avtomatike. Njegova soproga Raisa je dobila v dar znameniti telefon Eta 80.

Takratni generalni direktor Iskre Franc Šifkovič je Gorbačovu pojasnil, kako perestrojka vpliva tudi na njihovo poslovanje. "Perestrojka v Sovjetski zvezi je povzročila določene težave pri poslovanju s Sovjetsko zvezo," mu je povedal po poročanju The New York Timesa. Na to naj bi mu Gorbačov odgovoril: "No, potem se prestrukturirajte."

A slovenska podjetja so že takrat veliko poslovala z zahodnimi državami, predvsem sosednjima Italijo in Avstrijo. Kučan naj bi po poročanju The New York Timesa Gorbačovu pojasnil, da je slovenski izvoz znašal 2,5 milijard dolarjev in da je od tega kar 2,1 milijarde dolarjev na račun poslovanja z zahodnimi državami. 

Slovenski politični vrh mu je razkazal tudi zasebno kmetijo v bližini Radovljice, s čimer so skušali demonstrirati, kako je lahko urejeno kmetijstvo.

Gorbačov se je v Ljubljani povzpel tudi na teraso Ljubljanske banke, od koder si je ogledal panoramo mesta. Na Trgu republike pa ga je pričakalo veliko ljudi, s katerimi si je sovjetski voditelj izmenjal tudi nekaj besed. 

Gorbačov je bil med obiskom presenečen nad življenjskim standardom in načinom življenja v Sloveniji. Označil jo je za "socialistični laboratorij" in "izložbeno okno socializma" ter jo izpostavil kot primer, ki bi mu morali slediti. 

Njegovo navdušenje je razvidno tudi iz knjige častnih gostov, v kateri je zapisal: "Ob tej priložnosti bi rad izrazil svoje občudovanje glede velikih dosežkov delovnih ljudi Socialistične republike Slovenije na področju gospodarstva, družbe in kulture, ki so jih dosegli v letih, ko se je gradil socializem."

Kljub temu, da si je podobnega uspeha želel tudi za Sovjetsko zvezo, pa njegove reforme niso uspele in zato je s položaja voditelja Sovjetske zveze odstopil 25. decembra 1991. Sovjetska zveza je nato po 69 letih razpadla. 

V zgodovino se je sicer Gorbačov zapisal kot človek, ki je pomembno vplival na konec hladne vojne z Zahodom, ki je dopustil miren padec železne zavese in komunizma v vzhodnem bloku ter osamosvojitev podjarmljenih narodov v Sovjetski zvezi. A je bil zaradi tega je v Rusiji tudi osovražen.

Nekdanji sovjetski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir je umrl v sredo v Moskvi po dolgi bolezni.