Zakaj je lahko pokanje petard za živali še nevarnejše kot za ljudi?

Nekaj kratkih trenutkov veselja za vas - za druge predolgi mučni trenutki šoka in trpljenja. Uporaba pirotehnike je sicer dovoljena do 1. januarja, a več 60.000 Slovencev se je s peticijo že zavzelo za popolno prepoved, ki ji sledijo tudi nekateri trgovci. Po vsej Sloveniji pa medtem tako društva kot zavetišča za živali Slovence pozivajo: pomislite predvsem na živali, preden prižgete raketo. Ali še bolje: "Namesto rakete kupi brikete!" pa pozivajo mlada dekleta iz ljubljane, ki so sprožile osvečevalno akcijo.

V ljubljanskem društvu za zaščito živali pa so preračunali, da bi lahko s 50 evri, ki bi jih namenili za ognjemet, uživali v romantični večerji v dvoje ali nahranili kar 200 prostoživečih mačk.

Trikrat lahko ugibate, česa se bolj kot obiska veterinarja boji Lumpi. "Zvečer ne moremo na sprehode. Ko se zasliši pok, ne moremo ven," pravi Lumpijeva lastnica Natalija Lukanc Bizjak in dodaja, da to pomeni, da psa ne morejo odpeljati niti na potrebo.

Popolno prepoved pirothenike v peticji Tomaža Gorca je podprlo že več kot 60.000 Slovencev, prodajo takšnih izdelkov pa so v celoti s polic umaknili tudi nekateri trgovc. "Nenazadnje smo prišli v stik z realnostjo - torej, da pirotehnika pomeni za naše živali, pa tudi za otroke in starejše velik stres med prazniki," pravi Tina Cipot iz Lidla.

Tudi veterinarji iz prve roke povedo ne le o prestrašnih varovancih ampak celo o poškodovanih. "Mucku je nogo razmrcvarilo in smo mu jo morali amputirati," pripoveduje veterinarka Iris Selan iz klinike Tristokosmatih.

Kar Frodo, Lumpi in številni drugi ne morejo povedati sami, morajo pogum zbrati njihovi lastniki. Pred štirimi leti je tako kmetija iz Spodnjih Dupelj delila fotografijo enomesečnega telička, ki je zaradi novoletnega pokanja kljub dvodnevni oskrbi zaradi šoka poginil.

Tudi Lumpijeva lastnika se silvestra ne veselita. "Poskušava z glasbo ... Še šest muc imava in za živali je to obupno grozno," razlaga Lumpijev lastnik Mitja Bizjak. Za nekatere do te mere, da ni druge rešitve kot pomirjevala. Selanova ob tem svetuje, da lastniki pred tem obiščejo veterinarja in se pogovorijo o tem, kaj uporabiti.

A treba je misliti tudi na druge živali. Od tistih v hlevu, do tistih, ki živijo v naravi. K sreči Bled ni edino mesto, kjer bo 31. decembra bolj prijazno tudi za ptice. "Živali so nam glavna skrb, svet ni samo za ljudi," pravi blejski župan Janez Fajfar in dodaja, da jim vsak evro pride prav in bi bila tako velika škoda, da bi deset tisočakov 'pognali v zrak'.

Svoj glas pa so živalim posodila tudi dekleta, ki so v začetku meseca začela svojo odmevno akcijo. V ljubljanskem društvu za zaščito živali ob tem dodajajo: "Za 50 evrov lahko kupite ognjemet, ki bo trajal 65 sekund. Lahko pa se za isti denar odpravite na romantično večerjo v dvoje ali nahranite 200 prostoživečih mačk."

A zakaj je pokanje petard in drugih eksplozivnih sredstev lahko za živali še nevarnejše kot za ljudi, tudi dolgoročno? "Živali ne razumejo od kod to prihaja, zakaj se to dogaja. če človeku še lahko razumsko razložimo, da ni nič hudega, pa živalim tega ne moremo," pojasnjuje Maša Cerjak Kastelic iz ljubljanskega društva za zaščito živali. "In iz tega strahu pred poki želijo pobegniti, se umakniti in zaradi tega lahko prihaja tudi do hudih poškodb," dodaja prostovoljka.

A ne le hišni ljubljenčki, ogrožene so tudi divje in rejne živali. Krave naj bi dajale manj mleka, kokoši manj jajc. Pa to drži? Po besedah Cerjak Kasteličeve so to pokazale celo raziskave, da po nočeh, ko so ognjemeti pogosti oziroma ko je veliko pokanja, posledice na tak način čutijo tudi rejne živali. "To na nek način izraža tudi nek stres, da jim nekaj ni bilo vredu."

Kolikšno vlogo pri tem pa ima vzgoja hišnega ljubljenčka? Da je veliko odvisno od lastnikove reakcije ob pokanju se strinja tudi sogovornica. "Na nas gledajo kot na svojo družino, kot na svoje skrbnike. Če nam zaupajo, potem se tudi oni odzovejo podobno kot mi. Med pokanjem se obnašamo, kot da nič ni, kot da se ne dogaja nič pomembnega, ne kažemo strahu. Živali prav tako nikakor ne tolažimo, ker potem si mislijo: Joj, zdaj je pa res nekaj hudega. In nikar je ne kaznujmo, ker vse kar počne, dela nehote - to je nagonski odziv, ker želi pobegniti pred nevarnostjo. Obnašamo se torej, kot da ni nič, damo pa jim možnost, da so z nami, v naši bližini."

Kako pa se s hišnim ljubljenčkom najbolje pripravimo na pokanje? Prostovoljka iz Društva za zaščito živali Ljubljana pravi, da glede na to, da smo že v obdobju, ko je pokanje dovoljeno, je najbolje, da jim omogočimo umik v notranjost - v kolikor so sicer zunaj. "Naj ne bodo na tem mrazu in pokanju," podarja. Za notranje živali pa pripravimo nek kotiček, kamor se lahko skrijejo, umaknejo. "Spustimo senčila, poskušamo čim bolj omejiti zunanje zvoke in smo - če je le možno - z njimi."

Kako pa lahko zaščitimo živali, če se hrupu ne moremo povsem izogniti, ali če so na primer vajene biti zunaj? Cerjak Kasteličeva v tem primeru - na primer, če so psi vajeni biti v pesjaku - svetuje, da je vseeno živali bolje pripraviti zavetje, če p aj elahko z nami v nekem prostoru, pa še toliko bolje. Če pa se ta hrup tudi v notranjosti hiše zelo močno sliši, pa lahko poskušamo z nežno glasbo, v res skrajnih primerih, ko ne gre drugače, pa se posvetujemo z veterinarjem glede kakšnega pripravka, ki bi lahko omilil ta strah. "Najboljši so seveda naravni pripravki, vsekakor pa v posvetu z veterinarjem, ki ponudi različne možnosti in se potem z lastnikom skupaj odločita glede na žival, na njeno starost, stanje."

V vedno več občinah se iz več razlogov zdaj odločajo za ukinitev novoletnega ognjemeta, tudi nekatere trgovine ne prodajajo več pirotehničnih sredstev. Takšne odločitve v društvu pozdravljajo. "Edina prava pot. Seveda se strinjamo, da je treba praznovati in obeležiti novo leto, ampak se da tudi drugače, brez tega, da škodimo komu drugamu. Recimo iti na večerjo z družino, na romantičen ogled mesta, kupimo nove lučke. Lahko pa smo tudi dobrodelni in naredimo nekaj za nekoga drugega," še poudarja prostovoljka.