Čeprav Slovenija zaradi lege v zavetju Alp spada med manj prevetrene evropske države, saj povprečna hitrost vetra niti na Kredarici ne presega pet metrov na sekundo, se ravno zaradi Alp tudi pri nas lahko razvijejo močni in sunkoviti vetrovi. Tako lahko po prehodu hladne fronte zapiha močan severnik, ki se kot fen spušča v doline in kotline, kar se je zgodilo tudi včeraj. Najmočnejši sunki severnika so pod Karavankami in Kamniškimi Alpami dosegali hitrosti okoli 100 kilometrov na uro. Nad 80 kilometrov na uro je pihalo tudi ponekod drugod v severni Sloveniji, še bolj vetrovno pa je bilo v gorah. Na Kredarici je najmočnejši sunek severnika dosegel kar 151 kilometrov na uro.
Kredarica | 151 km/h |
Ratitovec | 115 km/h |
Krvavec | 108 km/h |
Letališče Lesce | 102 km/h |
Goričko | 89 km/h |
Rogaška Slatina | 89 km/h |
Letališče Jožeta Pučnika | 88 km/h |
Bovec | 84 km/h |
Tolmin | 83 km/h |
Podčetrtek | 81 km/h |
Godnje | 81 km/h |
Letališče Maribor | 77 km/h |
Celje | 71 km/h |
Šmartno pri Slovenj Gradcu | 66 km/h |
Ljubljana | 63 km/h |
Razlog za tako močan veter je bil velik kontrast med ciklonom, ki se je ob višinskem prodoru hladnega zraka poglabljal nad vzhodnim Balkanom, in anticiklonom, ki se je po torkovem prehodu hladne fronte krepil nad Zahodno Evropo in Alpami. Razlika v zračnem tlaku med obema območjema je bila zelo velika, saj je znašala okoli 50 milibarov. Ker so se naši kraji znašli ravno v vmesnem območju med obema sistemoma, so nad nami pihali močni severni vetrovi. Na severni strani Alp je zaradi dviganja zraka snežilo, ob spuščanju na južno stran pa se je zrak sušil in pri nas smo imeli le kratkotrajne snežne plohe.
Pri fenu gre torej za padajoč in sunkovit veter, ki nastane ob pretakanju zraka čez gorske pregrade. Zaradi padavin na severni strani Alp zrak, ki doseže južno stran, vsebuje bistveno manj vlage, zato se ob spustu precej ogreje. Temperatura je tako pri nas ob severniku za več kot deset stopinj višja, vlaga pa občutno nižja kot na podobni nadmorski višini na severni strani pregrade in ravno zaradi tega tak veter tudi imenujemo fen. V Sloveniji se najmočnejši fen pojavlja pod Karavankami, Kamniško-Savinjskimi Alpami, Pohorjem, v dolini Save Bohinjke in Zgornjem Posočju.
Sledijo trije sončni dnevi z zelo malo vetra
Ciklon, ki je včeraj vzhodnemu, osrednjemu in južnemu Balkanu prinašal padavine, je oslabel in se pomaknil proti vzhodu. Prav tako je ponehalo sneženje na severni strani Alp, saj se je tudi anticiklon s sončnim vremenom pomaknil nekoliko vzhodneje. Posledično se je nad nami močno zmanjšala razlika v zračnem tlaku, zato je oslabel tudi veter.
Naši kraji bodo pod vplivom anticiklona do vključno sobote. To pomeni, da nas čakajo trije sončni dnevi, le občasno bo oblačnost predvsem v vzhodni Sloveniji nekoliko povečana. Izrazitejšega vetra ne bo, pihali bodo le šibki lokalni vetrovi. V višje lege bo dotekal postopno toplejši zrak, po nižinah pa večjih temperaturnih sprememb ne bo. Najnižje jutranje temperature se bodo gibale nekaj stopinj pod ničlo, najvišje dnevne pa bodo dosegale okoli 10 stopinj Celzija.
Sledijo spet bolj vetrovni dnevi z visokimi temperaturami
V nedeljo bo zapihal jugozahodni veter, zato bo oblačnost od zahoda naraščala. Veter se bo še okrepil v ponedeljek čez dan, ko bodo najmočnejši sunki jugozahodnika predvsem v vzhodni Sloveniji presegali 70 kilometrov na uro. Naši kraji bodo namreč prišli na obrobje obsežnega in globokega ciklona s središčem nad severnim Atlantikom, kar nam bo prineslo več oblakov ter predvsem zahodni, južni in osrednji Sloveniji občasne padavine.
Zaradi jugozahodnika bodo temperature znova zelo visoke za ta čas. V najtoplejših krajih se bo ogrelo do okoli 15 stopinj Celzija in tudi ob jutrih bo marsikje krepko nad ničlo. Tako bo ostalo vse do prehoda hladne fronte sredi prihodnjega tedna.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.