Zakaj je pomembno, da visokogorskih jezer ne spremenimo v plaže?

Jezera v vročih poletnih dneh nedvomno kličejo po osvežitvi in očitno ni nič drugače v gorskem svetu. Razlika je, da v gorah veljajo drugačna pravila. A ne zato, ker bi si jih človek zgolj umislil, ampak ker je gorski ekosistem mnogo bolj občutljiv in zato bolj ogrožen. Kljub temu se nekateri ljudje na to ne ozirajo.

Pretekli konec tedna je naša bralka s prijateljicami pohajkovala po Triglavskih jezerih. Tako je opisala prizor, ki so ga zagledale: "V jezeru se je kopalo najmanj 20 kopalcev, med njimi tudi pes. Nekaj jih je ob jezeru ležalo v kopalkah, kar pomeni, da so se že skopali. Med tem časom je mimo prišla vsaj še šesterica pohodnikov. Vsi so se slekli, oblekli kopalke in se pognali v hladno vodo. Nikjer ni bilo nobene table, da je kopanje prepovedano."

"Kopanje ni dovoljeno, niti za ljudi niti za pse," so jasni s Triglavskega narodnega parka (TNP). Psi morajo biti po zakonu na vrvici. Visokogorska jezera namreč ležijo v zavarovanem območju – v narodnem parku – kjer veljajo, tako kot drugje po svetu, določena pravila ravnanja, so potrdili.

Zakaj za visokogorska jezera veljajo drugačna pravila?

Visokogorska jezera so majhna, slabše pretočna in v okolju, kjer so pogostejše ekstremne razmere, kot so nizke temperature, spremembe vodostaja in visoke temperature poleti. To pomeni, da so zelo občutljiv in ranljiv življenjski prostor. "V njih živijo različne vrste alg, mikroskopski rakci in ličinke žuželk. Jezera so visoko v gorah več kot pol leta pokrita z ledom," so pojasnili s TNP.

Ob tem vsa visokogorska jezera ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, kjer kopanje ni dovoljeno in se obravnava kot prekršek. "Vedeti moramo, da se ob kopanju z naših teles v obliki potu sproščajo hranilne snovi, ki so glavni krivec slabšanja stanja jezer. Kopalec tako ob vsakem kopanju prispeva približno 1 miligram fosfatov, včasih pa zaidejo v jezero tudi produkti nekaterih drugih človekovih fizioloških procesov. Poleg tega pa se s telesa lahko spere kar precej krem in olj, ki nas varujejo pred soncem," so razložili s TNP. Zato opozarjajo, da če nas premami želja, da bi se shladili v njih, pomislimo tudi na posledice, ki bi jih kopanje povzročilo na živi in neživi svet jezer z okolico.

Ker je kopanje v visokogorskih jezerih prepovedano, TNP nadzorna služba spremlja dogajanje na terenu. Njihovo delo med drugim vključuje informiranje in opozarjanje obiskovalcev, za kršitve pa lahko tudi kaznujejo. Kot so zatrdili, nadzorujejo na območju parka po naravovarstvenih oddelkih: Bohinj, Kranjska Gora, Pokljuka-Mežakla, Trenta in Posočje: "Kljub temu je praktično nemogoče zagotoviti popoln stalen nadzor povsod, zlasti v visokogorju." Za prekrške, kot so kopanje v visokogorskih jezerih, kurjenje ognja, in kampiranja na nedovoljenih mestih, je kazen po zakonu od 100 do 1000 evrov.

Problem pa nastaja, ker je na voljo premalo ljudi, ki bi lahko iskali kršitelje. Zlasti v poletni sezoni je, ko je obisk Triglavskega narodnega parka najštevilčnejši, praktično nemogoče zagotoviti nadzor povsod in stalno, so povedali na TNP: "Zato se TNP povezuje z redarskimi službami v dolinah, prometno policijo in gorsko policijsko enoto, ki ozavešča in izvaja akcije za varen obisk gora."

Na vprašanje naše bralke, zakaj pred jezeri ni opozorilnih tabel o prepovedi kopanja, na TNP odgovarjajo, da so napotki za pravila ravnanja v TNP na vseh vstopnih tablah v TNP oziroma ob pomembnejših izhodiščih za obisk parka in gora: "Prav tako tudi v publikacijah (v poletnem vodniku za obiskovalce) in na informativnih mestih." Ob tem skrbijo za ozaveščevalne kampanje na družabnih omrežjih in skupne informativne akcije v okviru Skupnosti Julijske Alpe. Je pa pri tako velikem številu obiskovalcev to kar zahtevna naloga, so izpostavili na koncu.