VIDEO: Zakaj je pri nas oprema v zdravstvu dražja kot drugje v EU?

Na meji kritičnega, mogoče celo čez mejo zakonitega. Tako bi lahko povzeli razkritje tega tedna. Revizijo Računskega sodišča, da največja bolnišnica v državi več kot polovico kupljene medicinske opreme in pripomočkov nabavi mimo postavljenih pravil. Kdo in kako bi moral odreagirati? Pogovarjali smo se z Vesno Cukrov, nekdanjo dolgoletno članico in predsednico Državne revizijske komisije ter sodno izvedenko za javna naročila.

Največji problem so naročniki - bolnišnice

Odgovorni v bolnišnicah bi morali za transparenten sistem temelje začeti postavljati pri načrtovanju, kaj in kdaj kupiti. Da torej začnejo vnaprej opredeljevati potrebe za nabavo, pripoveduje Cukrova. "To je osnova, da je naročnik gospodaren, nediskriminatoren do ponudnikov in da izpelje javno naročilo tako kot je treba. Moje izkušnje so namreč tudi, da so naročniki kupovali nekaj, kar ni bilo potrebno, posledično je za dejanske potrebe bolnikov zmanjkalo sredstev."

Naslednja težava je, da bi morali v nabavnih službah pred oddajo naročila preveriti trg. Slovenija je zelo majhna in omejena s številom ponudnikov, posledično je konkurenca manjša, cene pa višje. "Problem, ki sem ga zaznala, je bila ta, da so bile cene pogosto višje kot v drugih članicah Evropske unija", razlaga Cukrova, ki pravi, da je bilo precej tudi primerov, ko so bolnišnice javne razpise pripravljale za posamične izbrane ponudnike.

Rešitev niso novi pravilniki

Ugotovitve Računskega sodišča so po njenem mnenju zaskrbljujoče. "Gre za konkreten napotek naročniku, naj se v prihodnje ne poslužuje tekšnih praks." A če naša največja bolnišnica v le dveh letih 70 milijonov evrov zapravi mimo pravil javnega naročanja, nekaj očitno ne deluje. "Sistem in zakonodaja sta pri nas čisto primerna, nekje je slednja celo restriktivnejša kot v drugih članicah EU. Je pa problem uporaba", zato rešitve ne vidi v sprejemanju novih in novih pravilnikov ali predpisov: "Praksa je, da se naročniki opremijo z mnogoterimi pravilniki, ki jih potem v praksi ne izvajajo," ampak v omejitvi diskrecijske pravice, da naročniki samovoljno izbirajo ponudnike. "Na ta način bi dosegli neke premike."

Spremeniti je treba tudi miselnost

Z davkoplačevalskim denarjem bi odgovorni morali ravnati zelo skrbno, še meni naša sogovornica. "Tako kot zasebne gospodarske druže, bi morali slediti ciljem gospodarnosti in učinkovitosti. Kot da bi porabljali svoj in ne proračunski denar. To miselnost je treba spremeniti." Potem ne bi več prihajalo do tega, da bi naročnik preko tehničnih specifikacij priviligiral le enega ponudnika, pri katerem bi bila končna cena dosti višja kot izven Slovenije.

Prelaganje odgovornosti

Pojasnjuje tudi, da so komisije resda odgovorne za razpisno dokumentacijo in so tudi tiste, ki predlagajo v izbor najugodnejšega ponudnika naročniku. "Vendar je dejstvo, da mnenje komisije zakonitega zastopnika ne odvezuje odgovornosti, četudi je s številnimi pravilniki ta odgovornost zabrisana, prenešena navzdol. Zato bi tudi te slabe prakse morali vzeti pod drobnogled."

Naj truda večine ne zabrišejo takšni ekscesi

Izkušnje nekdanje predsednice Državne revizijske komisije so tudi, da večina dela dobro in da ne smemo vseh naročnikov metati v isti koš, ter še, da imajo podobne težave tudi v drugih članicah EU.