Vse več nosečnic s sladkorno, si zdravstvo tako le polni blagajno?

Običajno o sladkorni bolezni govorimo takrat, ko se vrednost krvnega sladkorja na tešče zviša na 7,0 milimola na liter na tešče. Drugače je pri nosečnicah, pri katerih je – zaradi spremenjene presnove in rastočega ploda – mejna vrednost postavljena nižje. V Sloveniji od leta 2011 velja, da se med nosečnice s sladkorno boleznijo uvrščajo vse, ki imajo vrednost krvnega sladkorja na tešče 5,1 milimola na liter ali več.

"Test je pokazal točno 5,1. Še ginekolog sam mi je potrdil, da to ni nikakršna sladkorna, ampak sem obravnavana zato, ker stroka niža meje."

"Zaradi obravnave, ki sem jo bila deležna (vrednost sladkorja na testiranju 5,3), sem bila vseskozi živčna, kaj jesti, kaj ne, kdaj lahko, kdaj ne smem, je že dovolj časa preteklo ... Tudi ta stres ni nedolžen."

"Mislim, da so tudi z namenom zaslužka tako spustili mejo. Samo na račun je treba pogledati, ko se v lekarni prevzame aparat, lističe in igle za merjenje sladkorja – veste, koliko denarja je v tem?"

"Test za sladkor je pokazal 5,3. Poslali so me v ambulato za sladkorne bolnike. To mi je dobesedno dvignilo pritisk (ponavadi imam nizkega). Na prvemu obisku v ambulanti mi je svetovalka za prehrano rekla, da lahko otrok tudi umre."

"Moj otrok je bil, čeprav sem bila obravnavana kot sladkorna bolnica, zahiranček in rojen z 2000 grami (sprožen porod v 37. tednu). Kako je to mogoče, če pa pravijo, da na krvni sladkor pazijo ravno zato, da se ne bi otrok rodil pretežek?"

To je nekaj izpovedi nosečnic, ki so svoje izkušnje delile na spletu. Kaj je torej res in kaj ne? Kdo je postavil smernice in zakaj? Se v zdravljenju gestacijskega diabetesa res vrtijo bajne vsote denarja?

V Sloveniji ima vsaka 12 nosečnica sladkorno bolezen

Krvni sladkor pri zdravih nosečnicah je bistveno nižji kot pri nenosečih ženskah, poudarjajo strokovnjaki. "Do tega pojava pride zato, ker se ob velikih hormonskih spremembah med nosečnostjo poveča tudi zadrževanje vode, to pa, če povem laično, razredči krvni sladkor," pojasnjuje dr. Jelka Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Po njihovih podatkih je imelo v letu 2017 sladkorno bolezen v nosečnosti 1700 žensk, kar pri približno 20.000 porodih pomeni 8,5 odstotkov, torej vsaka 12 nosečnica. Koliko od teh se giblje na mejni vrednosti, nimajo podatka. "Znano pa je, da če so vrednosti bistveno višje, praviloma ne gre za sladkorno bolezen v nosečnosti, temveč za sladkorno bolezen tipa 2, ki je bila do tedaj še neprepoznana. Takšna bolezen po koncu nosečnosti ne izzveni, temveč je potrebno zdravljenje še naprej," dodaja Zaletelova.

Nov način testiranja sprejela že večina evropskih držav, Slovenija ga je uporabila med prvimi

"Mejo za gestacijski diabetes so postavili strokovnjaki predvsem na podlagi obsežne raziskave HAPO, opravljene na več kot 23.000 nosečnicah, kjer so ugotovili, da tveganje za neželene izide nosečnosti narašča z naraščajočo vrednostjo krvnega sladkorja," pove dr. Draženka Pongrac Barlovič z Oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na UKC Ljubljana. "V bistvu pa ni pomembne 'točke preobrata', torej meje, nad katero bi bilo tveganje veliko večje kot pod določeno mejo. Zato so strokovnjaki oblikovali dogovor, kaj je glede na izide najbolj smiselno in varno," dodaja Pongrac Barlovičeva.

Predlog za nov način testiranja je sprejela večina mednarodnih strokovnih združenj, vključno s svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Države so se nato prilagodile temu predlogu glede na finančne vire in razvitost zdravstvenega sistema. "Slovenija je bila po zaslugi mnogih sodelavcev, ki se aktivno ukvarjajo z zdravjem nosečnic, ena prvih držav, ki je uspela vpeljati nov način presejanja, danes pa se ta način uporablja praktično v vseh razvitih državah Evrope in sveta," pove Pongrac Barlovičeva.

Težji in prezgodnji porod, zlatenica, v skrajnih primerih tudi smrt ...

Nosečniška sladkorna bolezen lahko povzroči, da otrok v maternici pospešeno raste, kar lahko oteži porod, vodi v potrebo po zgodnjem sproženju poroda ali po carskem rezu, pojansjuje sogovornica. "Bolezen lahko povzroči tudi preveliko količino plodovnice, kar prav tako lahko vodi v prezgodnji porod in težji porodni potek. Otroci imajo po rojstvu lahko prenizko koncentracijo glukoze v krvi in razvijejo zlatenico, v skrajnem primeru pa lahko pride tudi do znotrajmaternične smrti otroka, kar pa je ekstremno redko," dodaja Pongrac Barlovičeva.

Po zadnjih ugotovitvah strokovnjakov krvni sladkor lahko na presnovo otroka, čigar mama je imela nosečniško sladkorno bolezen, vpliva tudi dolgoročno: "Tako imajo takšni otroci v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi večje tveganje za pojav debelosti, v odrasli dobi pa sladkorne bolezni tipa 2."

Stres lahko vpliva na raven sladkorja v krvi, vendar blago

Sogovornica mamici, ki je bila obravnavana kot sladkorna bolnica, potem pa se ji je rodil otrok s premajhno telesno težo, odgovarja, da je zvišan krvni sladkor le eden od razlogov za prevelikega otroka, še zdaleč pa ne edini: "Preveliki otroci se tako lahko rodijo tudi materam s prevelikim porastom teže med nosečnostjo, z motnjo v metabolizmu maščob, vpliv imajo genetski faktorji, višina staršev ipd. Ob spremljanju nosečnic z nosečniško sladkorno boleznijo ne spremljamo le glukoze v krvi, pač pa tudi druge dejavnike, kot je porast telesne teže, vnos ogljikovih hidratov s prehrano, pogostnost in število obrokov ... Če je vse to v priporočenem območju, zdravljenje gestacijskega diabetesa ne more biti razlog za zahiranega otroka."

V res redkih primerih se nosečnice tako močno upirajo farmakološkemu zdravljenju, da prekomerno zmanjšajo vnos ogljikovih hidratov, kar lahko pripelje do počasnejše rasti otroka. "Vendar na to aktivno pazimo in nosečnici pomagamo do najboljših izhodov nosečnosti. Največkrat pa so razlogi za upočasnjeno rast otroka drugje," pojasnjuje Pongrac Barlovičeva.

Potrdila pa je, da stres lahko "blago zviša koncentracijo glukoze v krvi". Glede izjave, da je nosečnica v posvetovalni ambulanti izvedela, da njen otrok lahko tudi umre, pa: "Mislim, da je pomembno, da te izjave, čeprav držijo (tveganje je v absolutnem smislu zelo majhno), vedno postavimo v ustrezen kontekst. Vsako nosečnost spremlja neko tveganje – ne glede na prisotnost sladkorne bolezni."

Pri polovici žensk z nosečniško sladkorno se v desetih letih razvije sladkorna bolezen

"Pojav nosečniške sladkorne bolezni je znak, da ima ženska nagnjenost k razvoju sladkorne bolezni tipa 2," opozarja Pongrac Barlovičeva. Po nekaterih podatkih je kar polovica žensk, ki je imela gestacijski diabetes, v desetih letih razvila sladkorno bolezen tipa 2. Te ženske pred kasnejšim pojavom sladkorne bolezni najbolj zaščiti ustrezna telesna teža in zdrav način življenja, poudarja sogovornica.

"Mnoge so živele zdravo že pred nosečnostjo, kar nekaj pa je takih, ki se prvič zares srečajo s potrebo po spremembi življenjskega sloga, da zmanjšajo uživanje sladkarij, sladkih pijač, ocvrte hrane – ter k temu pritegnejo tudi druge člane svoje družine. Na ta način postanejo nosilke zdravja v družini in poskrbijo za svoje otroke tako, da jim omogočijo zdravo okolje že v maternici, nato pa se ti otroci rodijo v družino, kjer je voljo veliko zdravih izbir pri hrani ter obilje aktivnega preživljanja prostega časa," še pojasnjuje Pongrac Barlovičeva.

Nosečnice v letu 2017 prejele 1.446 aparatov za merjenje sladkorja, eden stane 10 evrov

Kakšni so stroški, povezani z nosečniško sladkorno boleznijo, smo preverili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). "V letu 2017 so nosečnice s sladkorno boleznijo z obveznega zdravstvenega zavarovanja prejele 1.446 novih aparatov za določanje glukoze v krvi in dve novi inzulinski črpalki," so nam sporočili. Cenovni standard, ki ga za aparat za določanje glukoze v krvi prizna ZZZS, znaša 10 evrov, za inzulinsko črpalko pa 1.840 evrov.

Do aparata je upravičena vsaka nosečnica, ki ji diagnosticirajo sladkorno bolezen in "ki aktivno sodeluje pri zdravljenju in je usposobljena za izvajanje samokontrole". Do inzulinske črpalke pa so upravičene le tiste nosečnice, ki se zdravijo z inzulinom in ki "nimajo dobro urejene sladkorne bolezni kljub zdravljenju z večkratnimi aplikacijami inzulina dnevno".

Na ZZZS ocenjujejo še, da zdravljenje nosečnice – če predpostavimo, da enkrat na mesec obišče diabetologa in si trikrat na dan meri sladkor v krvi – stane približno 85 evrov na mesec. V to niso vključeni stroški zdravil, aparata za določanje glukoze v krvi ali inzulinske črpalke.