Čustvene stiske pri mladih so bile vedno prisotne in so del identitetne krize, ki jo vsak posameznik mora doživeti. Popolnoma normalna je stiska pred izpitnim obdobjem, javnim nastopom ali denimo razgovorom za službo. Zadnja leta pa se soočamo s tem, da stiske preraščajo v globljo anksioznost.
Kaj torej je anksioznost? Socialna pedagoginja s ChildWise Labs, Katja Kumše pojasnjuje: "Včasih smo govorili bolj o tesnobi, ki je tipična za obdobje najstništva, ampak je prehodna in blažja. O anksioznosti pa govorimo, ko se ta tesnoba okrepi, traja dalj časa in tudi kadar se pojavlja brez zunanjih dejavnikov, ki bi bili lahko za to odgovorni."
Če zaznavate, da je vaš otrok v stiski, a opažate tudi, da se težko odpre in vam ne pove, kaj ga muči, Kumše svetuje, da ne silite vanj in mu ne dajete dobronamernih nasvetov, pač pa počakate na primeren trenutek, ko bo pripravljen, da ga samo poslušate.

"Najstnik išče okolje, kjer je sprejet, kjer ne bo takoj preplavljen z nasveti, in tukaj mu moramo omogočiti čas in prostor, da ga samo poslušamo in sprejmemo. Največkrat se takšen prostor ustvari povsem spontano, ko so tudi starši sproščeni, ko nam niti ne pride na misel, da bi se pogovarjali o kakšni resni temi. Takrat bo najstnik čutil to sproščenost, sprejetost in takrat bo delil sebe."
Če vas zanima, zakaj je mlada generacija manj v stiku s sabo, kot je bila katerakoli do zdaj, in kako jim pokazati, da lastna vrednost prihaja od znotraj, ne od zunaj, vabljeni k ogledu pogovora iz oddaje Svet.





















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.