Včasih kljub temu, da človek še vedno pazi na prehrano, se giba in poskuša ohraniti nove navade. Tak trenutek pogosto spremljata frustracija in občutek, da si naredil korak nazaj.
A vprašanje ni vedno: Kaj delam narobe? Včasih je pomembnejše vprašanje: Kaj se dogaja v telesu?
Sodobna medicina danes vse bolj jasno poudarja, da vračanje telesne teže po hujšanju pri debelosti pogosto ni le vprašanje navad ali discipline. Pogosto gre za biološki odziv telesa.
Telo po hujšanju pogosto skuša ohraniti ravnovesje
Človeško telo ves čas uravnava energijo, lakoto, sitost in porabo kalorij. Ko izgubljamo težo, lahko telo to zazna kot zmanjšanje energijskih zalog. Zato začne sprožati obrambne mehanizme, katerih cilj je zmanjšati nadaljnjo izgubo. Poveča se občutek lakote, signali sitosti so lahko šibkejši, poraba energije pa se lahko zmanjša.
Z drugimi besedami: telo pogosto skuša povrniti ravnovesje, ki ga je poznalo prej. Prav zato dolgoročno vzdrževanje nižje telesne teže za številne ljudi ni le vprašanje navad, ampak tudi biologije.
Zakaj telo včasih "vleče nazaj"?
Del teh procesov raziskovalci pojasnjujejo tudi s teorijo t. i. set point oziroma biološko "poznanega območja" telesne teže.
Gre za idejo, da telo skuša ohranjati določen razpon teže ali maščobnih zalog, ki ga dojema kot ravnovesje. Ko se teža bistveno zniža, se lahko sprožijo mehanizmi, ki povečajo lakoto, zmanjšajo energijsko porabo in otežijo dolgoročno vzdrževanje rezultata. Pomembno pa je razumeti, da ne gre za fiksno številko na tehtnici, ampak za kompleksen model, na katerega vplivajo genetika, hormoni, okolje in življenjske navade.
Zakaj dolgoročno vzdrževanje teže postane večji izziv?
Veliko ljudi lahko izgubi telesno težo. Veliko večji izziv pa je dolgoročno vzdrževanje rezultata.
Po hujšanju telo lahko za enako aktivnost porabi manj energije kot prej, kar imenujemo presnovna prilagoditev. Hkrati se lahko okrepijo signali, povezani z lakoto in iskanjem hrane. Zato lahko človek občuti večjo lakoto, manjšo sitost in občutek, da mora za isti rezultat vlagati več napora kot prej.
Zato vračanje kilogramov ni nujno znak, da je nekdo odpovedal. Pogosto gre za odziv telesa, ki skuša zaščititi energijsko ravnovesje.
Ko se spremeni tudi pristop k zdravljenju debelosti
Sodobna obravnava debelosti ne temelji več le na kratkotrajnih dietah ali hitrih rešitvah. Poudarek je na dolgoročnem, individualnem in celostnem pristopu, saj debelost ni kratkoročen izziv, ampak kompleksna kronična bolezen, ki zahteva vzdržno podporo in razumevanje telesnih procesov.
To lahko vključuje prehransko podporo, redno gibanje, vedenjske spremembe, zdravljenje z zdravili in bariatrično kirurgijo.
Pomemben del dolgoročnega uravnavanja telesne teže ni le izguba kilogramov, ampak tudi ohranjanje zdravja, presnovnega ravnovesja in vsakodnevne funkcionalnosti telesa.
Pri debelosti cilj ni popolnost.
Cilj je zdravje.
Cilj je vzdržnost.
Cilj je dolgoročna kakovost življenja.
To je tudi eden največjih premikov v razumevanju debelosti: ne gre za kratkoročen boj s kilogrami, ampak za dolgoročno, celostno obravnavo zdravja.
DEBELOST JE KOMPLEKSNA KRONIČNA BOLEZEN
Pri debelosti telo po izgubi telesne teže pogosto aktivira biološke mehanizme, ki lahko otežijo dolgoročno vzdrževanje rezultata. Zato uravnavanje telesne teže pogosto ni le vprašanje discipline, ampak razumevanja telesnih procesov in celostne obravnave.
Več informacij in strokovne vsebine: www.resnicaodebelosti.si.
Naročnik oglasne vsebine je družba Novo Nordisk.
Oglas je namenjen ozaveščanju o bolezni. O morebitnih vprašanjih se posvetujte z zdravnikom.
