Slovenija

Zakaj letos neurja nastajajo predvsem na severu in vzhodu Slovenije?

Ljubljana, 03. 06. 2022 09.14 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Za nami je po obsegu in škodi najsilovitejše neurje v letošnjem letu. Neurja letos nastajajo predvsem na severu in vzhodu Slovenije. V zadnjih tednih je namreč k nam od juga pogosto dotekal zelo topel zrak, občasno pa se je čez nižje predele vzhodnih Alp spustil tudi nekoliko hladnejši zrak, ki je ob kombinaciji z močnim soncem povzročil nastanek nevihtnih oblakov.

Za nevihte je značilno, da nastajajo ob močnem dviganju toplega in vlažnega zraka, kar lahko poteka na več načinov. Dviganje je zelo izrazito ob frontah, ko pride do trka tople in hladne zračne mase. Takrat se lahko sprostijo ogromne količine energije, ki privedejo do nastanka krajevnih neurij z močnimi sunki vetra, nalivi in točo.

Letos neurja nastajajo predvsem na severu in vzhodu Slovenije. V zadnjih tednih je namreč k nam od juga pogosto dotekal zelo topel zrak, občasno pa se je čez nižje predele vzhodnih Alp spustil tudi nekoliko hladnejši zrak, ki je ob kombinaciji z močnim soncem povzročil nastanek nevihtnih oblakov.

K silovitosti neurij poleg velike nestabilnosti ozračja pripomorejo tudi drugi dejavniki, zelo pomemben je veter. Najmočnejše nevihte nastajajo, ko veter z višino spreminja svojo smer in hitrost. Takrat se bodo nevihte povezovale v večje sisteme, tako imenovane linije, ki jih pogosto spremlja močan nevihtni piš. Na bližajoče se neurje z močnim vetrom opozarja podolgovat in nizek oblak, pod katerim se vleče padavinska zavesa. Če je ta zavesa zelenkaste barve, lahko pričakujemo točo.

Včeraj se je v višinah krepil zahodni veter, po nižinah pa se je veter popoldne obračal na vzhodno smer, kar je ob kombinaciji z zelo toplo in vlažno zračno maso predstavljalo idealne pogoje za nastanek silovitih neurij.

Po celodnevnem pregrevanju ozračja so se tako v četrtek pozno popoldne razvile številne nevihte z nalivi, močnim vetrom in točo, ki je bila ponekod na Koroškem, v Spodnji Savinjski dolini in na Celjskem debela kot teniška žogica. Zaradi spreminjanja vetra z višino je prišlo do nastanka večjega nevihtnega sistema.

Ta se je zvečer čez Zasavje pomaknil nad Dolenjsko in Posavje, kjer so največ škode povzročili siloviti nalivi, ki so ceste, polja in travnike spremenili v deroče potoke, ko je voda odtekla, pa so ostali ogromni nanosi toče.

Zabeleženi udari strel ob prehodu nevihtnega sistema. Razberemo lahko, kje so bila včerajšnja neurja najmočnejša.
Zabeleženi udari strel ob prehodu nevihtnega sistema. Razberemo lahko, kje so bila včerajšnja neurja najmočnejša. FOTO: lightningmaps.org

Čeprav enega ekstremnega dogodka ne moremo neposredno pripisati globalnemu segrevanju, pa lahko rečemo, da ekstremni dogodki ravno zaradi podnebnih sprememb postajajo vse silovitejši. Le za eno stopinjo toplejši zrak lahko namreč sprejme za od pet do osem odstotkov več vodne pare, ki predstavlja dodatno energijo za vremenske procese.

Prav tako imamo zaradi podnebnih sprememb v zadnjih letih vse več t. i. stacionarnih situacij, ko določen tip vremena nad nami vztraja dalj časa. Ko se vreme vendarle spremeni, pa lahko nastopi drug ekstrem. V zadnjih desetletjih je namreč temperaturna razlika med ekvatorjem in polom vse manjša, saj se polarni predeli ogrevajo precej hitreje kot preostali svet. Na ta način oslabijo tudi vetrovi, ki razmejujejo vroče in mrzle zračne mase, kar ima za posledico, da določeni vremenski vzorci nad nami vztrajajo dalj časa.

Tudi zaradi tega se nam zdi, da so meje med letnimi časi vse bolj zabrisane, prehodi iz toplega v hladno obdobje in obratno pa vse bolj nagli. Tako ni nič nenavadnega, če nas po razmeroma topli zimi v pomladnih mesecih spremlja hladno in mokro vreme. Temu vse pogosteje sledi hiter prehod v poletje in skoraj čez noč smo prisiljeni zamenjati toplo zimsko garderobo z lahkotnejšimi oblačili.

Znak, da se nam približuje neurje s točo, so nizki in temni oblaki z odtenki zelene barve.
Znak, da se nam približuje neurje s točo, so nizki in temni oblaki z odtenki zelene barve. FOTO: Adobe Stock

Letos je poletje v primerjavi s preteklimi leti še posebej pohitelo, saj nas je obiskalo že v prvi polovici maja. Tako smo imeli v preteklem mesecu kar tri tedne zelo toplega vremena s temperaturami, ki so bile še pred dobrimi 20 leti bolj običajne za sredino poletja kot pa za zadnji mesec meteorološke pomladi. Na ravni Slovenije smo v letošnjem maju beležili kar osem dni, ko se je v najtoplejših krajih živo srebro dvignilo nad 30 stopinj Celzija, kar je pravo nasprotje zadnjim trem majem, ko ni bilo niti enega takega dneva.

Kljub izraziti ohladitvi, ki smo je bili deležni ob koncu meseca, se je letošnji maj uvrstil med najtoplejše v zgodovini meritev. V Ljubljani je bil po podatkih Arsa s povprečno temperaturo 18,1 stopinje Celzija drugi najtoplejši do zdaj. Prav takšen je bil letošnji maj tudi na Primorskem, medtem ko se je v preostalem delu Slovenije zavihtel na tretje ali četrto mesto.

Po občutni ohladitvi k nam v zadnjih dneh spet doteka občutno toplejši zrak. Čeprav je najhujša vročina zaobšla naše kraje, so popoldanske temperature precej nad povprečjem za začetek junija, ki se v večjem delu Slovenije giblje okoli 23 stopinj Celzija. Višje temperature pomenijo, da je na voljo več energije, posledično pa so lahko tudi nevihte močnejše.

Po drugi strani pa nekatera območja, ki so se jih nalivi v preteklih tednih izognili, že pesti suša, stanje pa še dodatno poslabšuje veter, ki stopnjuje izsušenost površinskega sloja tal. Najslabše razmere trenutno vladajo na Primorskem, kjer se poleg kmetijske suše soočajo tudi z zelo nizko gladino podzemnih voda. V najbolj suhih krajih je namreč v zadnjem mesecu padlo kar trikrat manj padavin, kot so jih včeraj nekatera območja na vzhodu Slovenije dobila v le nekaj urah.

Spomladi in poleti so nevihte pogostejše nad kopnim, jeseni pa se glavno dogajanje preseli nad morje, ki v primerjavi s celino dalj časa ohranja visoko temperaturo. Za razliko od poletnih neviht, ki nastajajo predvsem podnevi, so jesenske nevihte pogostejše ponoči.

Kakšno vreme nas čaka v prihodnjih dneh?

Pred nami je sončen in vroč konec tedna. V večjem delu Slovenije bo najbolj vroča sobota, ko bodo temperature v večjem delu Slovenije presegle 30 stopinj, v najtoplejših krajih na jugovzhodu se bo lahko ogrelo tudi do 33 ali celo 34 stopinj Celzija. Možnost za nastanek neviht bo vse do nedeljskega večera razmeroma majhna, nekoliko večja bo le nad goratimi predeli severne Slovenije.

Kljub prevladujočemu sončnemu vremenu vidljivost v prihodnjih dneh ne bo najboljša, saj nas bo skupaj z afriško zračno maso doseglo tudi nekaj puščavskega peska. Njegove koncentracije bodo največje v nedeljo, ko bo nebo marsikje bolj mlečno rjave kot modre barve.

Napoved vremena
Napoved vremena FOTO: 24ur.com

V prvi polovici prihodnjega tedna bo vreme spet bolj spremenljivo, saj se bo v našo bližino pomaknilo višinsko jedro hladnega zraka. Plohe in nevihte bodo pogostejše in se bodo lahko pojavljale tudi v dopoldanskem času. Posledično bodo tudi temperature nekoliko nižje. Ob popoldnevih lahko pričakujemo okoli 25 stopinj Celzija.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (135)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

CURVANORD Zanetti
13. 06. 2022 18.01
+2
Ker smo zleht😁
Jože Sel?an
04. 06. 2022 11.57
+4
V ravni liniji tako kot letalske umetne črte .
Komplikator
04. 06. 2022 11.26
+0
DIZEL.... za vse to je kriv DIZEL.... sicer ekološko še vedno najbolj čist, samo v Evropi ne pa HAARP, beton, asfalt, itd... in potem nas bašejo z ekološkimi spremembami
VelikoVedro
04. 06. 2022 11.22
+0
Meteorologija je zaguljena. YT je simpl. Rezultat je viden.
Important notice
04. 06. 2022 11.18
+5
HAARP sistemi na teh področjih. Če kdo misli, da jih ni, naj kar pogugla.
VelikoVedro
04. 06. 2022 11.19
+0
Marko Zor
04. 06. 2022 11.01
+5
Človeštvo je potrebno izbrisati iz oblišja zemlje, potem bodo pa živa bitja živela brez težav.
Liguster
04. 06. 2022 09.21
+6
Ker vladi ni uspelo pomisliti na to, da je potrebno podpisati vsakoletno pogodbo za letalsko obrambo pred točo...je imela preveč dela z deljenjem funkcij in denarja svojim podpornikom.
CURVANORD Zanetti
13. 06. 2022 18.03
+1
Tako je, pa vsi oddtoki zamaseni, tupo Mariboru se nesem videl dajih cistijo, odkar je Arsenovic zupan, pojdite si pogledat kaksna je Smetanova ulica, stranota, da obcina nic stedstev ne nameni, po neksj minutah vsr poplavljeno
Rainbow warrior
03. 06. 2022 21.57
+6
Odgovor na zgornje vprašanje zakaj najbolj na severu in vzhodu...zato ker je treba uničiti kmetijske pridelke,ki jih je največ ravno v teh predelih, da bo še večja revščina in draginja. Komu je to v interesu pa začnite raziskovati sami.
RESNICA TE OSVOBODI
03. 06. 2022 21.45
+9
VEČINA NA VELIKO ŽALOST , ŠE NI SLIŠALA ZA GEOINŽENIRING.... TUDI OBLAKI SE JIM ZDIJO "NORMALNI" NEKDO JE PODPISAL , DA SE NAD SLOVENIJO NE SME " STRELJAT" V OBLAKE S TOČO.... VSE SE POČASI RAZKRIVA..... VERJETNO NISO SLIŠALI NITI ZA H.A.A.R.P.???🤔
PomisliNaSonce
03. 06. 2022 21.32
+3
Ves geoinžinering sonce pač narine na koncu dneva na severovzhod...to se dogaja tako pri nas, kot recimo v Braziliji. Zanimivo, ane
Betuul
03. 06. 2022 21.16
-3
Zemlja se pač tako vrti okoli svoje osi in cikloni jo tako poganjajo! Oziroma zato ker se žabarija in žabarji selijo na vzhod! Tak da bomo malo zamenjali! celje ali maribor se bo ponovem reklo žabarija ! Fajn a ne
Mađioničar
03. 06. 2022 20.48
+1
Nosko pojdi pometat
Kuku456
03. 06. 2022 20.20
+3
Znanost težka res.. K to se zgodi samo enkrat na 100 let neverjetno... V Kamniku skor vsak dan tko btw
Domina
03. 06. 2022 19.10
-2
Res je bilo hudo... Cele 3 kaplje so padle ...
Leva feltna
03. 06. 2022 19.08
+2
Zakaj? Spricat naj nehajo pa bo,…
abcč
03. 06. 2022 18.07
+4
Kar veliko tega puščavskega prahu zahaja k nam. Ga bo še zmanjkalo v Sahari. Imamo pa nekaj novih izrazov kot npr. mrčasto nebo, višinska jedra s hladnim zrakom, samo za te bele proge na nebu ga pa še nimamo.
corona2morrow
03. 06. 2022 17.00
-1
Antena RTC krvavec?
aphukos harpazer
03. 06. 2022 16.44
+3
Zakaj? Vprašajte tiste, ki nas špricajo že 20let... Zadni mesec je bilo noro na nebu.
_Heisenberg_
03. 06. 2022 16.56
+4
To vemo samo taki,kateri se zavedamo okolice. Drugi te bodo oznacili teoretika zarote.
NotMe
03. 06. 2022 16.59
+5
Pol pa pejdi kis kuhat, a še nisi slišal za to?
100slovenc
03. 06. 2022 19.33
+1
aphukos harpazer
05. 06. 2022 11.27
+0
Folk še vedno tako slep da te srat stisne.
misterbin
03. 06. 2022 16.27
-2
Za kaj ?Za to ker je Horvat ki dosti laja iz Pomurja
Edx111
03. 06. 2022 16.16
+5
Zakaj??? Malo se v nebo ozrite, pa vam bo jasno. Sej ze skoraj vsako letalo za seboj cel oblak pusti. Malo opazujte. Prvo špura cez celo nebo, po pol ure pa ze oblak na isti poti kot je špura bila.