Zakaj močno sneži na grških otokih, pri nas pa snega ni od nikoder?

Po nižinah večjega dela Slovenije letošnja zima še naprej ostaja zelo skromna s snegom in tudi napoved za naslednjih deset dni nam ne obeta večjih snežnih padavin. Povsem drugače je na severni strani Alp, kjer je v preteklih dneh marsikje zapadlo blizu enega metra snega. Obilno je zasnežilo tudi Grčijo in Turčijo, snežna odeja pa je prekrila celo nekatere otoke v Egejskem morju. Ponekod toliko snega niso beležili že več desetletij. 

V teh dneh je za Evropo značilen velik kontrast med ciklonom na vzhodu in anticiklonom na zahodu celine. Posledično visoko nad nami pihajo močni severni vetrovi. Ob takšni situaciji večina padavin pade v krajih na severni strani Alp, saj se je zrak, ki doseže gorovje od severa, tukaj prisiljen dvigniti, to pa je tudi glavni vzrok za nastanek padavin. Ob takšni vremenski situaciji lahko v avstrijskih in švicarskih smučarskih središčih močno sneži več dni zapored.

Ker zrak zaradi obilnih padavin v severnih Alpah izgubi precej vlage, se na južno stran spušča kot fen. Takrat pri nas prevladuje suho vreme s sončnimi obdobji, kljub zelo hladnemu zraku v višinah pa temperature po nižinah niso preveč nizke. V primerjavi z zasneženo severno stranjo pregrade je lahko pri nas tudi za več kot deset stopinj Celzija topleje. Ker se znajdemo v tako imenovani padavinski luknji, k nam priplešejo le posamezne snežinke ali pa še to ne. 

Padavine se ob takšnih situacijah spet okrepijo nad osrednjim in južnim Balkanom. Glavnina mrzlega zraka namreč ob anticiklonu nad zahodnimi Alpami potuje vzhodno od naših krajev in se usmeri nad jugovzhodno Evropo. Ko se mrzel zrak razširi nad razmeroma toplo Jonsko in Egejsko morje, se tukaj poglobi ciklon, ki je tudi glavni vzrok za obilne snežne padavine na grških otokih. Takšne situacije so pozimi razmeroma pogoste, le redko pa zapade toliko snega, kot ga je tokrat. 

V primeru, da bi se mrzel zrak spustil v zahodno Sredozemlje, bi lahko snežilo tudi pri nas, saj bi takrat v višinah pihali vlažni zahodni do jugozahodni vetrovi, tako pa se moramo sprijazniti le s posameznimi snežinkami, ki nam jih prinaša močan severni zračni tok. Odločilna sta torej smer vetrov in to, kako so orientirane gorske pregrade.

Suho vreme se bo še nadaljevalo

V večjem delu Slovenije smo torek začeli z nizko oblačnostjo, ki pa se bo dopoldne večinoma umaknila. Prav tako se bo razkrojila megla v Ljubljanski kotlini, tako da bo popoldne povsod sončno. Po hladnem začetku dneva se bo čez dan precej ogrelo. Najvišje dnevne temperature bodo od 4 do 8 stopinj Celzija, kakšna stopinja manj bo le v Prekmurju. 

Tudi v višje lege bo danes dotekal občutno toplejši zrak. Otoplitev bo izrazitejša v zahodnem delu gora, kjer se bo meja ledišča popoldne dvignila na nadmorsko višino okoli 2000 metrov.

Sredo bomo marsikje začeli z izrazitim temperaturnim obratom in meglo po nižinah, nadaljevali pa s soncem, le v Ljubljanski kotlini, na Koroškem in v Pomurju bo lahko tudi popoldne megleno. V krajih z dolgotrajnejšo meglo bodo temperature le s težavo segle nad ničlo, tam, kjer bo že od jutra sončno, pa se bo lahko ogrelo tudi do 10 stopinj Celzija. 

V četrtek bo po hladnem in meglenem začetku dneva predvsem v višjih legah zapihal jugozahodni veter. V večjem delu Slovenije se bo pooblačilo, a bo ostalo večinoma suho. Spet več jasnine nam bo prinesel konec tedna, ko se bo v višinah ohladilo. Po nižinah večjih temperaturnih sprememb ne bo.