Slovenija

Zakaj nastajajo nevihte in kdaj se nevihta razvije v neurje?

Ljubljana, 21. 08. 2020 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Letošnje poletje nam več kot nekaj zaporednih dni suhega in vročega vremena ni prineslo, saj ozračje vsak teden ohladi vsaj ena hladna fronta. Ob njej pogosto nastajajo močnejše nevihte, ki vsako leto povzročijo precej škode, in tudi letošnje leto ni izjema. Ali veste, zakaj sploh pride do nastanka nevihte in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da se ta razvije v neurje?

Prvi pogoj za nastanek neviht je nestabilno ozračje. O njem govorimo, ko se med nižjimi in višjimi legami ustvari velika temperaturna razlika, ki je lahko kombinacija dnevnega segrevanja pri tleh in dotoka nekoliko hladnejšega zraka v višine. Takrat toplejši zrak postane lažji od okolice in se zaradi vzgona začne dvigati v hladnejše višine. Takemu navzgor usmerjenemu toku zraka pravimo vzgornik. V primeru, da je vlage v zraku veliko, pride do nastanka nevihtnega oblaka, posledično pa tudi do nastanka padavin.  

Večja kot je temperaturna razlika med nižjimi in višjimi sloji ozračja, izrazitejše je dviganje zraka in bolj močne pojave lahko pričakujemo, torej silovitejše nalive, močnejši veter in debelejšo točo. V močno nestabilnem ozračju se bo dviganje nadaljevalo do višine 12 kilometrov, kjer se bo nevihtni oblak razlezel v nakovalo. Bliskanje je iz tako visokih oblakov ponoči vidno celo več kot sto kilometrov stran od same nevihte.  

Nakovalo nevihte
Nakovalo nevihte FOTO: Shutterstock

Pomemben dejavnik pri nastanku neviht je tudi veter. V primeru brezvetrja bodo nevihte le kratkotrajne in bodo zajele manjša območja, saj bodo padavine, ki bodo padale proti tlom, zrak v vzgorniku ohladile in s tem prekinile dotok toplega in vlažnega zraka v nevihtni oblak. Celoten proces takšne običajne nevihte, ki ji pravimo enocelična nevihta, traja približno eno uro in ne povzroča večje škode.

Če pa nad nekim območjem piha veter, katerega smer in hitrost se z višino spreminjata, obstaja možnost, da se območji vzgornika in dolnika v nevihtnem oblaku ne bosta prekrivali. Takrat se bodo nevihte povezovale v večje sisteme, kar pripomore k bolj burnemu dogajanju. Najbolj dolgožive so običajno t. i. supercelične nevihte, ki se od ostalih neviht ločijo po mezociklonu, zaradi katerega se nevihtni oblaki začnejo vrteti. Tako nastale nevihte lahko prepotujejo velike razdalje, povzročajo pa silovite vetrove, močan dež in debelo točo.

Supercelična nevihta
Supercelična nevihta FOTO: Shutterstock

Največjo škodo pri nas je v letošnjem poletju povzročilo neurje, ki se je 29. julija razbesnelo nad osrednjo Slovenijo. Toča je tega dne marsikje presegla debelino pet centimetrov, na območju Domžal pa so posamezna ledena zrna presegla premer celo deset centimetrov, kar je največ letos v Evropi.  

Iz supercelične nevihte, kakršna je bila tudi ta v Domžalah, se lahko v nekaterih primerih razvije celo tornado. Ta pri nas zaradi razgibanega površja sicer ni ravno pogost, kljub temu pa je bilo tudi v naših krajih že zabeleženih nekaj dogodkov, ko je vrtinčasti veter na svoji poti podiral drevje, električno napeljavo, celo gospodarska poslopja in odnašal strehe hiš. Eden obsežnejših je bil tornado, ki je 23. avgusta 1986 svojo uničujočo pot začrtal od Novega Sveta pri Hotedršici do južnih obronkov Ljubljanskega barja, kjer je nato na območju Tomišlja oslabel.

Je letošnje poletje bolj nevihtno, kot so bila pretekla poletja?

Uradni podatki kažejo, da se letošnje poletje, kljub morda drugačnemu občutku, uvršča med nevihtno bolj skromne v primerjavi z dolgoletnim povprečjem med leti 1981 in 2010. Običajno poletje je bilo v tem obdobju sicer bolj nevihtno kot vroče, saj je bil v povprečju nevihtni vsak tretji, vroč (s temperaturo vsaj 30 stopinj Celzija) pa le vsak sedmi dan. Letos je slika nekoliko obrnjena. Od 1. junija do vključno 15. avgusta smo v Ljubljani imeli 12 nevihtnih dni (kar je za skoraj polovico manj od dolgoletnega povprečja), medtem ko je bilo vročih dni 20 (štiri več kot običajno).

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (28)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ElectroVoice
30. 08. 2020 18.03
-1
Takšne škode, kot so jo naredili banksterji z Jazbecon na čelu, ne more ponoviti nihče, pa če se trudi...
123soba
21. 08. 2020 19.31
-2
Sem mislu, da je prvi pogoj za nastanek neviht predvsem pojav dežnih oblakov na nebu in ne nestabilno ozračje.
ni_mi_vse_eno
21. 08. 2020 17.54
-1
Zakaj pada sneg in kdaj se dogajajo poledice?
TistoPravo
21. 08. 2020 13.37
+3
Sj logika samih vetrou je podobna...delajo se neke razlike v temperaturah zraka in tisto kar v sebi nosi...po različnih plasteh...ko pa veter pripiha do te tvoje parcele, je pa zelo odvisno kako navleženo imaš okrog bajte, al bo ta veter z svojo močjo k že obstoječi vsebini imel kaj za odrinit pred seboj...takrat pa letijo strešniki dol, al pa kar ceu cimper..,
martinov
21. 08. 2020 11.40
+0
To bo tema na 24 ur naslednji teden, kjer bo novinar zasliševal vremenarje in nam kratil pravice o obveščanju z aktualnimi dogodki v Sloveniji !! Minute oddaje pa gredo v programsko shemo !!
TistoPravo
21. 08. 2020 11.32
+4
Je pa res, da človek nima problema in noben vremenom ob pogledu na vremenarko zgoraj...soonček :)
VAREN
21. 08. 2020 10.40
-3
Zemlja se ne vrti zato je tako.
Ježešna
21. 08. 2020 10.02
+3
Zanimivo... Upam, da bo čimmanj takšnih neurij..
tornadotex
21. 08. 2020 09.47
-15
Kva me briga ,zakaj nastane nevihta....a ni kej drugega za prebrat...lahko bi kaj napisal o tistem seksologu iz Otoka...
KrofKrof
21. 08. 2020 09.49
+18
Res mi ne bo nikoli jasno, zakaj klikate in celo komentirate članke, ki naj vas ne bi zanimali. Že iz naslova se da jasno razbrati, kakšno tematiko vsebuje članek.
KungFuPanda
21. 08. 2020 10.13
+8
KrofKrof se strinjam. Eni pač morajo vedno imeti mnenje in komentarje tudi pri stvareh, katerih ne poznajo in niti nočejo poznati. Taki ljudje so pametnjakoviči, katere malokdo mara, ker se vtikajo v vse, najbolj v tisto, kar jih ne briga.
Herman691
21. 08. 2020 08.56
-9
Namesto, da bi enkrat tedensko opozarjali oz ozavescali, spominjali na vse nerazresene afere v slo, ki jih seveda ni malo, vi kvazi nepismeni novinarcki pisete ene in iste bedarije, bruhas
hotchilipoper
21. 08. 2020 08.37
+2
Le zakaj,ni nam jasno
Sherlock Holmes
21. 08. 2020 08.28
-8
Iskreno menim, da to pišejo kr nemajo drugih tem.
Praškovarit
21. 08. 2020 08.26
+9
a ni bil ta člank že dvakrat na naslovki v emu mescu
zelo star kavkaški ov?ar
21. 08. 2020 08.22
+1
JJ je kriv za neurja, ni druge opcije!!!!
Sherlock Holmes
21. 08. 2020 08.28
+0
Če bi bil bi bila zima poletje, poletje pa zima.
TistoPravo
21. 08. 2020 08.20
+2
Ko greš peš po pokošenih poljih naslednje jutro po dežju, prav čutiš to lokalno prelaženost....in vidiš, koliko pomeni lokalno da voda pač pade kamor pade...čda ni komunalne urejenosti, kot je poznamo po normalnih haseljih...je pa šežveliko neurejenega....tudi veliko cest z neočiščenimi obcestnimi asvaltnimi kanali in jaški in voda steče pač kamor lahko
zigajan11111
21. 08. 2020 08.08
-1
Weather modification !!! Haarp !!! Ze dolgo,se nekaterim ne sanja... Tukaj pa novinarji pisejo,kakoe jim je naroceno...
TistoPravo
21. 08. 2020 08.11
+1
Prou enaki dejavniki, ki vplivajo na porast komarjev...tudi na vremenske vplive...glavni dejavnik je človek z svojim stilom življenja....spuščamo v okolje 24ur dnevno 365 dni v letu kanalizacijske odplake, torej prevlažujemo lokalno naravo...
gozdar1
21. 08. 2020 08.14
+6
Od kod so potem neurja prišla v preteklosti?
TistoPravo
21. 08. 2020 08.16
+0
Sj pravim, težko je rečt ...da gre na slabše, ker pravilna komunalna urejenost se zvišuje na vseh področjih...čedalje več je vsaj kanalizacijskih sistemov, čeprav se tudi iz teh cevi pari non stop skozi jaške vaga...ampak je to velik boljše, kot da gre direkt po zemljini kjerkoli
TistoPravo
21. 08. 2020 08.07
+3
Je bil pa tornado pri nas mislim da tud leta 2007, ko je kar nekaj gozdazavrteu lroti Veliki planini
TistoPravo
21. 08. 2020 08.08
+1
DaVinci
21. 08. 2020 08.03
-1
TistoPravo
21. 08. 2020 08.03
+1
Torej kot že omenjeno, je lokalna prevlaženost tudi zaradi slabe pravilne komunalne urejenosti vseh površin od poljske poti, do individualnega dvorišča pred hišami...zelo pomemben dejavnik, saj tak lokalno prevlažen zrak topel zrak v spodnjih plasteh posrka nsvzgor v nevihtni oblak...
TistoPravo
21. 08. 2020 08.30
+4
Se strinjam z vami, men tud ni všeč sosedov žleb ki ga nima
hotchilipoper
21. 08. 2020 08.02
+5
Ne vemo ,dajte razložit,ker mi nismo hodili v tako visoko šolo