Zakaj nekaterim subvencija pripada, drugim pa ne?

Ste med tistimi, ki razmišljajo o spremembi načina ogrevanja? Bi radi prešli na ogrevanje s toplotno črpalko ali kotel na lesno biomaso? Najbrž veste, da lahko za določene načine ogrevanja pridobite nepovratno finančno spodbudo Eko sklada. A pozor, preden se odločite za zamenjavo, dobro preverite pogoje, še posebej, če želite za naložbo prejeti subvencijo, saj slednje ne prejmejo vsi.

Iz Eko sklada so namreč sporočili, da nepovratne finančne spodbude za naložbo vgradnje toplotne črpalke ali kotla na biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe ne morejo dodeliti na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, če občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja. Občina mora namreč Eko skladu posredovati podatke o mejah območij, kjer je določen drug prednostni način ogrevanja, na zemljiško parcelo natančno.

Eko sklad mora glede spodbud za naložbe v stanovanjskih stavbah na območju Mestne občine Celje, Občine Hrastnik, Mestne občine Kranj, Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Maribor, Mestne občine Murska Sobota, Mestne občine Novo Mesto, Občine Trbovlje in Občine Zagorje ob Savi, upoštevati Uredbo o kakovosti zunanjega zraka, Odredbo o razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka in Sklep o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka, zaradi prekomerne onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10, uvrščene v razred največje obremenjenosti in imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.

"Namen spodbud je namreč poleg povečanja rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah tudi zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka," pravijo na Eko skladu.

Tudi na okoljskem ministrstvu so potrdili, da je ukrep načrtovan in se uresničuje za izboljšanje kakovosti zraka. In kako je to v praksi? Marsikdo, ki živi npr. v Ljubljani ali v Mariboru, ni upravičen do subvencije za toplotno črpalko ali za kotel na biomaso, če živi na območju, kjer je daljinsko ogrevanje ali plin. Za plinske kotle pa lahko posameznik dobi subvencijo samo v občinah degradiranih zaradi onesnaženega zraka oziroma tistih, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka. In zakaj je temu tako?

Na okoljskem ministrstvu uvodoma pojasnjujejo, da gre za ukrep na degradiranih območjih s slabo kakovostjo zraka, ki ima negativne učinke na zdravje ljudi in okolje. Hkrati pojasnjujejo, "da tam, kjer sta vzpostavljena daljinsko ogrevanje ali ogrevanje s plinom, ni smiselno spodbujati drugih načinov ogrevanja, da se ne bi rušila ekonomika daljinskega ogrevanja ali ogrevanja s plinom, kar bi lahko pripeljalo do zviševanja cen in na koncu do odklapljanj uporabnikov ter na koncu do opustitev teh dveh vrst ogrevanj in posledično tudi do vedno večjega števila uporabnikov – gospodinjstev za uporabo malih kurilnih naprav na trdna goriva za ogrevanje, ki je povprečno v Sloveniji dvotretjinski vir delcev PM".

A pojavlja se tudi, da plinsko omrežje na območjih, kjer posamezniki niso upravičeni do subvencije, sploh še ni zgrajeno, ampak le načrtovano. Eko sklad vidi rešitev za omenjeno situacijo v spremembi območij prednostnega načina ogrevanja v občinskih odlokih, ki bi ustrezali realnemu stanju. "Menimo, da bi bilo smiselno, da občine pri določitvi območij, kjer je prednostni način ogrevanja, upoštevajo krajše časovno obdobje, v katerem bo infrastruktura dejansko in realno zgrajena; in to vse občine enako," poudarjajo in dodajajo, da so omenjene pobude naslovili tudi že na pristojna ministrstva.

Na okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da so nenehno opozarjali občine, naj ukrep izvajajo realno in odgovorno. "Po dostopnih informacijah prihaja do posamičnih primerov, da občine kot prednosten način ogrevanja določijo tudi tam, kjer je neki sistem ogrevanja šele načrtovan. Da do tega ne bi več prihajalo, bo država ta ukrep spremenila v smer, da bo moral biti takšen sistem ogrevanja tudi dejansko izveden – izgrajen," poudarjajo.

Da se pripravljajo spremembe in dopolnitve odlokov v smeri določitve prednostnih območij, kjer je eno ali drugo ogrevanje že uresničeno oziroma, da se pri določitvi prednostnih območij upošteva krajše časovno obdobje, pritrjujejo na infrastrukturnem ministrstvu, ki je pristojno za 29. člen Energetskega zakona. Ta v osmem odstavku navaja, da lahko lokalna skupnost na podlagi usmeritev iz lokalnega energetskega koncepta z upoštevanjem okoliških kriterijev ter tehničnih karakteristik stavb, z odlokom predpiše prioritetno uporabo energentov za ogrevanje.

V Mestni občini Ljubljana (MOL) pojasnjujejo, da je, skladno z Odlokom o prioritetni uporabi energentov na območju MOL, na območjih, kjer priključitev na infrastrukturo ni možna, dovoljena vgradnja kotla na lesno biomaso in električne toplotne črpalke. A pri tem poudarjajo, da zaradi spodbujanja izrabe javne infrastrukture, za izvedbo ni možno pridobiti javnih sredstev Eko sklada.

"Za gradnjo infrastrukture daljinskega ogrevanja in zemeljskega plina se vlagajo visoka javna sredstva, zato bi subvencioniranje drugih ogrevalnih naprav pomenilo podvajanje porabe javnih sredstev za dosego istega namena, hkrati pa bi se povečala cena oskrbe za odjemalce daljinskega ogrevanja oziroma zemeljskega plina. Čim večja izkoriščenost daljinskih sistemov oskrbe z energijo (daljinsko ogrevanje, plinovodno omrežje) pa je tudi usmeritev regulatorja trga, to je Agencije za energijo," poudarjajo. Po njihovi oceni je namreč več kot 75 odstotkov vseh stanovanj v Ljubljani priključeno na enega izmed teh daljinskih sistemov.

Na Mestni občini Maribor pa pripravljajo spletni pregledovalnik, imenovan Prostorski portal, na katerem bo med drugim možen tudi vpogled v karto prednostnega načina ogrevanja za posamezno parcelno številko oziroma naslov. Na karti so parcele označene glede na predviden prednostni način ogrevanja. "Za parcele, ki nimajo določenega prednostnega načina ogrevanja, lahko MO Maribor, po predhodnem pregledu, dovoli prijavo na subvencijo Eko sklada, če na teh lokacijah v doglednem času ne bo izgrajeno omrežje zemeljskega plina ali daljinskega ogrevanja," pravijo.

Smo pa pri Zagovorniku načela enakosti želeli preveriti, ali gre pri tovrstnem podeljevanju subvencij za diskriminacijo tistih, ki subvencije ne morejo prejeti. Iz urada Zagovornika so sporočili, da primera ne morejo komentirati, ker z njim niso seznanjeni. So pa pojasnili, da Zagovornik diskriminacijo ugotavlja po upravnem postopku. "Po tem, ko prejme predlog za ugotavljanje diskriminacije, preveri navedbe in okoliščine pri domnevnem povzročitelju diskriminacije. Podatke preveri tudi pri vseh drugih vpletenih, za katere domnevamo, da lahko pripomorejo k razjasnitvi primera," so sporočili in dodali, da šele po temeljiti preučitvi vseh zbranih podatkov Zagovornik sprejme odločite, ali je v konkretnem primeru prišlo do diskriminacije.