Danes je prišlo do ostrega napada direktorja Ljubljanske borze, Draško Veselinoviča, na Banko Slovenije, predvsem na njeno politiko zaprtosti za tuj kapital. Glede na to, da se Arharja še vedno omenja kot novega predsednika združene desnice, morda ne gre le za strokovna nesoglasja.
Vprašanje odprtosti Slovenije ne bi smelo biti vprašanje, če resno mislimo z Evropsko Unijo. Strokovni spopad med ljubljansko borzo in Banko Slovenije ne bi bil nič posebnega, vendar pa ob špekulativnem omenjanju Arharjevega odhoda v politiko dobiva političen značaj. Poleg politike v ozadju so ostri toni borznikov posledica depresivnega stanja na borzi, kjer indeksi ob odsotnosti tujcev vztrajno padajo. Banka Slovenije je sicer precej omilila omejitve, vendar zaradi slabe podobe tujcev ni, ti pa so bili v preteklosti glavni generatorji rasti tečajev.
Banka Slovenije svojo razmeroma konzervativno politiko opravičuje s preprečevanjem špekulativnih nihanj in skrbjo za stabilnostjo. Dosedanji razmeroma zaprti konzervativni koncept tranzicije v tržno gospodarstvo je bil za Slovenijo uspešen. Glavno vprašanje pa je, ali s pretirano zaprtostjo in sovražnim odnosom do tujcev ne ogrožamo višje gospodarske rasti.