Meja sneženja je običajno nekoliko nižje od temperaturnega pasu nič stopinj Celzija: "Vsaka stopinja razlike pomeni približno 200 metrov spremembe v višini meje sneženja, zato so napovedi občutljive že na majhna odstopanja med dejanskim stanjem in izračuni modelov," so pojasnili na portalu Meteoinfo Slovenija.
Dodali so, da je učinek sneženja pri temperaturi pol stopinje pod ničlo je povsem drugačen kot pri pol stopinje nad ničlo: "V prvem primeru se sneg kopiči precej hitreje, ob enaki količini padavin pa lahko zapade tudi dvakrat ali trikrat več snega, čeprav je temperaturna razlika le ena stopinja."
Kadar so padavine močnejše, potiskajo mejo sneženja bliže tlom, saj se zrak ob taljenju snežink hitro ohlaja, še pojasnijo: "Taleče snežinke porabljajo toploto iz okolice, spodnja plast zraka pa se lahko toliko ohladi, da se meja sneženja spusti vse do nižin. Ta učinek je najizrazitejši, kadar je ozračje mirno. Ko pa zapiha veter, se ohlajeni zrak hitro zamenja s toplejšim iz okolice, zato se meja sneženja spet dvigne."
Na privetrni strani hribov in gora so padavine izrazitejše, saj se tam zrak dviguje in izloči več vlage, so še pojasnili in kot razlog za razliko med napovedmi dodali še nepredvidljivo pot sredozemskih ciklonov.
"Če se ciklon pomakne preveč proti jugu, nad Slovenijo sicer doteka hladnejši zrak, vendar glavnina padavin ostane južneje. Sneženje je mogoče, a v manjših količinah. Če se premakne preveč proti severu, se okrepi dotok toplejšega in vlažnega zraka iznad morja. Padavine so obilnejše, vendar je po nižinah pogosto pretoplo za sneg. Za obilnejše sneženje mora biti ciklon postavljen ravno prav," so še zapisali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.