Borut Pahor je vztrajal dlje kot aktualna predsednica, do konca. To je razvidno tudi iz Pahorjevega pisma, ki ga je takrat poslal predsedniku parlamenta Mateju Toninu.
"Do danes, ko se izteka 30-dnevni rok, nihče ne uživa zadostne podpore," je leta 2018 sklenil Pahor. Prvaku SDS Janezu Janši je sicer kot zmagovalcu predčasnih volitev ponudil mandat za sestavo vlade, a ga je Janša pisno zavrnil, saj ni imel dovolj glasov. Podpora NSi s sedmimi poslanci je bila namreč premalo za sestavo vlade. Parlament je bil takrat zelo razdrobljen, stranke pa so sporočale, da z njim ne bodo sodelovale.
Na koncu je sicer manjšinsko vlado sestavil Marjan Šarec, in sicer s podporo Levice iz opozicije.
A na oblasti je zdržal manj kot leto in pol, saj je konec januarja 2020 odstopil. Takrat je Pahor mandatarsko funkcijo ponovno ponudil Janši, ki jo je, za razliko od leta 2018, sprejel in takrat že s Počivalškovo SMC, NSi ter DeSUS sestavil tako imenovano "covidno" vlado.
Je pa bilo drugače 14. marca 2018, ko je odstopil Miro Cerar. Takrat je Pahor hitro sporočil, da ne bo predlagal novega mandatarja in da predlaga predčasne volitve. Ključna je bila razlika, da je Cerar odstopil tik pred iztekom mandata in bi bile v vsakem primeru kmalu redne volitve.
Nataša Pirc Musar je zdaj očitno presodila, da čakanje ne bi prineslo drugačnega rezultata.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.