Ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah zbralo več tisoč ljudi. Na osrednji maši jih je nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki se je znova osredotočil na vprašanje splava in spoštovanje življenja ter pozval vse, naj se znova odločimo za življenje.
"V našem narodu smo se spet pomaknili na temno stran. Lansko leto je bilo pri nas rojenih manj ljudi, kot pa jih je umrlo, in v prvem polletju letošnjega leta se ta trend nadaljuje. Stopamo v senco smrti, ne da bi se tega zares zavedali," je povedal Zore in dodal, da je pri nas veliko govora o pravicah in svoboščinah, premalo pa o življenju. "Zmaj, ki je v knjigi Razodetja prežal na dete, da bi ga požrl, ko bi bilo rojeno, stoji tudi v našem narodu," je dejal Zore in dodal, da ta zmaj želi zasejati razdor med Boga in človeka. Dopoveduje mu, da je človek gospodar samega sebe, svojega telesa in svojih odločitev ter da ima v vsakem trenutku možnost izbire.
Pri tako imenovani možnosti izbire pa, kot je dejal Zore, ne gre za to, da bo nekdo postal oče ali mati, ampak gre za to, ali bo očetovstvo ali materinstvo živel, kajti oče in mati si nepreklicno v trenutku, ko je otrok spočet in noben zakon tega pečata ne more izbrisati. "Vse prevečkrat se dogaja, da tudi mi podležemo prišepetavanju zmaja v prepričanju, da nam obljublja dostojanstvo in svobodo. Pa tudi danes so posledice iste – raj izgine in srce umre," je izpostavil.
Kot je dejal Zore, bi morda kdo pričakoval, da bo ob današnjem prazniku govoril o perečih problemih družbe, o mladih, ki odhajajo v tujino, o nepoštenju in brezpravnosti, ki se razrašča zaradi nedelujočih ustanov. "Lahko bi govoril o vsem tem, vendar se problem začenja tukaj, pri veselju nad življenjem. Narod, ki ne zna sprejemati svojih otrok, jih tudi ne bo znal vzgajati, ne bo jim omogočal prihodnosti in ne bo jih spoštoval," je pojasnil.
Zato je povabil vse, da se danes znova odločimo za življenje. "Pri Mariji na Brezjah hočemo vedno bolj postajati ljudje, ki se veselijo življenja in ljubijo življenje – svoje in vseh svojih bratov in sester. Na praznik Marijinega vnebovzetja spoznavamo veličino vsakega človeškega življenja, saj se v vsakem življenju zrcali božja ljubezen in vsako življenje nosi v sebi sadiko večnosti," je sklenil.
Pridigi je pri maši prisluhnilo več kot 5000 ljudi, med njimi tudi predsednik državnega zbora Matej Tonin. Lepo vreme je na Brezje tudi že v preteklih dneh privabilo veliko obiskovalcev, prav tako sta bili dobro obiskani današnji jutranji maši. Nekoliko manj pa je letos na Brezjah Romov, in sicer okoli 350. Skupaj bo ob prazniku Marijinega vnebovzetja Brezje obiskalo več ljudi kot lani, ko so jih našteli okoli 10.000.
Slovesno tudi drugod po državi
Ob današnjem prazniku je slovesno tudi v drugih Marijinih romarskih središčih. Na Ptujski gori je somaševanje in obnovitev izročitve slovenskega naroda Mariji vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je v svojem nagovoru zbranim vernikom med drugim poudaril, da so kot kristjani poklicani, da svet, v katerem živijo, bolj in bolj spreminjajo v kraj srečevanja, zaupanja in medsebojnega sodelovanja, ne pa v kraj izključevanja, sovraštva in nezaupanja. Dodal je, da smo "vsi vsak dan postavljeni pred izbiro, ali bomo delali za kulturo srečevanja ali pa za kulturo prezira, za rojevanje življenja ali za uničevanje življenja in za smrt".
Novomeški škof Andrej Glavan je slovesno somaševanje vodil v osrednjem škofijskem Marijinem romarskem središču na Zaplazu, murskosoboški škof Peter Štumpf pa je maševal v Turnišču v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete.
15. avgust dela prost dan že od leta 1992
15. avgust, praznik Marijinega vnebovzetja, je v Sloveniji tako kot v veliko drugih evropskih državah dela prost dan od leta 1992. Gre sicer za enega najstarejših Marijinih praznikov, katerega prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem. Med drugim se verniki z njim spominjajo verske resnice, ki jo je leta 1950 razglasil papež Pij XI., da je bila Marija, Jezusova mati, "po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo".
KOMENTARJI (358)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.