Zakaj še ne občutimo precejšnjega znižanja cen na svetovnih borzah?

Cena surove nafte na borznih trgih je od januarja do maja letos padla iz 80 na 60 dolarjev, oziroma za četrtino, česar vozniki na domačih črpalkah nismo občutili. Od februarja, ko smo imeli najvišjo ceno bencina pri evru in 54 centih, je ta do danes padla zgolj na evro in 43 centov, torej za približno sedem odstotkov. Malce več, za dobrih 10 odstotkov se je pocenil dizel. 

Marže trgovcev so določene pri slabih 10 centih na liter goriva. Vlada naj bi jih po nekaterih informacijah v novi regulaciji še znižala, kar bi se poznalo v denarnicah voznikov. A da glavni dobičkarji pri prodaji goriva niso trgovci, opozarjajo s Petrola: "V strukturi končne cene goriva marža trgovcev predstavlja le sedem odstotkov, medtem ko dajatve predstavljajo več kot 58 odstotkov končne cene pri dizlu in 60 odstotkov pri bencinu." Petrol je sicer lani ustvaril slabih 146 milijonov evrov dobička. 

Na ministrstvu za energijo zmanjšanje marž utemeljujejo prav na pravičnejši porazdelitvi ekonomskih koristi. A naj država varčuje tudi pri svojem deležu in državljanom tako poceni goriva, opozarjajo v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). "Si država preprosto v primerjavi s Hrvaško ali večino držav EU pobere preveč in zaradi tega državljani plačujejo višje maloprodajne cene," pojasni predsednica TZS Mariča Lah.

Trgovci hkrati opozarjajo, da marže niso njihov čisti dobiček, saj morajo z njim pokriti stroške dela, najemnin, transporta in skladiščenja. Vladna stran pa naj bi jim marže sklatila tudi zaradi privilegija, da lahko njihove trgovine brez omejitev poslujejo ob praznikih in nedeljah. "Bi rekla, da ravno z mlekom in kruhom težko pokrivaš naftni posel, je pa res, da cela trgovska panoga v Sloveniji zaradi teh praznikov in nedelj beleži stagnacijo," dodaja Lahova.

V Trgovinski zbornici ob pogovorih o podaljšanju regulacije cen, ti so se v okviru sveta za cene pri gospodarskem ministru pričeli danes, v nadaljevanju pričakujejo relevantnejše argumente in analize.