Ljubljanski župan Zoran Janković je kopanje v Ljubljanici napovedal že v svoji prvi predvolilni kampanji leta 2006. Pred zadnjimi lokalnimi volitvami, na katerih si je nato zagotovil svoj peti županski mandat, je obljubil, da bo kopanje mogoče leta 2024.
"V dveh letih ne bo več izpustov iz kanalizacije. Z direktorjem Voke Snage bova sedla v čoln z mešalcem betona in vse izpuste v Ljubljanico zabetonirala," je takrat napovedal v intervjuju za Dejstva.
A tudi ta časovnica ni bila realizirana. Aprila 2024 je nato Janković zatrdil, da bo reka dovolj čista za kopanje do konca njegovega petega mandata, torej do letošnje jeseni. Pa bo res?
Izgradnja kanalizacije pri koncu
Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da je eden od pogojev, da bi se v Ljubljanici lahko varno kopali, tudi izgradnja kanalizacije na območju Rakove jelše, ki je že položena, a še čakajo na uporabno dovoljenje, da jo lahko priklopijo. Večji del dograditve kanalizacije v okviru projekta Čisto zame: Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja (dograditev kanalizacije v aglomeracijah nad 2000 PE v MOL) je že izveden, končan pa bo predvidoma letos.
Občina sicer od leta 2017 v poletnem času izvaja meritve mikrobioloških parametrov na štirih lokacijah: ob Vodovodnem mostu, pred izlivom Ižice na koncu Črne vasi, pri gostilni Livada in na Špici. Pri tem spremljajo vsebnost bakterij enterokoki in Escherichia coli (indikatorja fekalnega onesnaženja), ki so z vidika ocenjevanja kakovosti vode za potrebe vzpostavitve kopalnih voda najbolj pomembne.
"Dosedanji rezultati monitoringov kažejo, da so občasno v vzorcih še vedno prisotna preseganja dovoljenih vrednosti mikrobioloških parametrov. Letos smo z vzorčenjem začeli konec maja in ne razpolagamo še z vsemi rezultati, vendar začetne meritve prikazujejo podobno sliko kot pretekla leta. Občasno preverjamo tudi kemijsko stanje Ljubljanice, ki je vedno ocenjeno kot dobro," so pojasnili na ljubljanski občini.
Ob tem dodajajo, da postopek razglasitve kopalne vode zahteva večletno spremljanje in visoko kakovost vode, hkrati pa tudi ustrezne mikrobiološke razmere.
Brez statusa kopalne vode
Agencija za okolje medtem monitoringa mikrobiološke kakovosti Ljubljanice ne izvaja, saj reka uradno ne spada med kopalne vode.
Monitoring kopalnih voda se namreč izvaja le na odsekih rek in jezer, kjer so uradno določene kopalne vode in jih razglasi ministrstvo za okolje in prostor na predlog lokalne skupnosti.
Spremljajo pa kemijsko in ekološko stanje reke. Na Ljubljanici so določena štiri vodna telesa, na podlagi rezultatov analiz v matriksu voda pa so vsa štiri v dobrem kemijskem stanju. Nasprotno je v matriksu organizmi (biota), kjer so vsa štiri vodna telesa v slabem stanju. Kot pravijo, je vzrok za slabo kemijsko stanje v organizmih preseganje živega srebra in bromiranih difeniletrov (BDE). Živo srebro in bromirani difeniletri spadajo med vsesplošno prisotna onesnaževala in se akumulirajo v organizmih. Podobno stanje se sicer kaže v vseh evropskih državah.
Kemijsko stanje površinskih voda ocenjujejo na podlagi meritev kemijskih onesnaževal v vodi in organizmih. Kemijska onesnaževala vstopajo v površinske vode po različnih poteh in iz različnih virov, vključno z industrijo, kmetijstvom, prometom, rudarstvom in odstranjevanjem odpadkov, pa tudi iz lastnih domov.
Po najnovejših ocenah Arsa noben od odsekov Ljubljanice trenutno ne dosega dobrega ekološkega stanja. Za odseka Ljubljanica povirje-Ljubljana in Mestna Ljubljanica je ocenjeno slabo stanje, za odsek Ljubljanica Moste-Podgrad pa zmerno ekološko stanje.
Pri vseh treh odsekih Ljubljanice so ugotovljena odstopanja enega ali več bioloških elementov kakovosti (ribe, bentoški nevretenčarji in vodne rastline), ki odražajo vplive hidromorfoloških sprememb, obremenjevanja s hranili in splošne degradiranosti vodnih ekosistemov."Takšne ocene pomenijo, da so združbe vodnih organizmov glede na naravno stanje že opazno spremenjene, pri čemer slabo ali zmerno ekološko stanje ne pomeni, da je reka brez življenja ali da voda ni primerna za rabo, temveč da vodni ekosistem ne deluje tako, kot bi v naravnih razmerah," pojasnjujejo na Arsu.
Ocena ekološkega stanja voda nam pove, kako dobro ohranjen oz. zdrav je življenjski prostor za vodne organizme, ne pa tudi ali je voda varna za kopanje, za kar so ključni predvsem mikrobiološki kazalniki. Večina slovenskih voda (68 odstotkov vodnih teles) ne dosega dobrega ekološkega stanja.
Kopanje za pogumne
Reka Ljubljanica je sicer tudi poleti precej sveža. V obdobju od začetka meritev leta 1953 do lanskega leta je bila povprečna srednja mesečna temperatura Ljubljanice v Mostah v juniju 14,9 stopinje Celzija, v juliju 16,5 stopinje Celzija, v avgustu pa 16,8 stopinje..
V obdobju zadnjih 30 let pa so povprečne temperature nekoliko višje: 15,5 stopinje v juniju, 17 stopinj v juliju in 17,3 stopinje v avgustu.
Najvišjo izmerjeno temperaturo do zdaj pa so zabeležili avgusta leta 2003, ko se je reka ogrela na 25,7 stopinje, so še dodali na Arsu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.