Zakaj se vrata največjega pokopališča zaprejo, ko pade noč?

V konkretnem primeru je šlo za starejšo vdovo s hčerko, ki sta na Žale prišli ob 21.20. Za njima je pritekel varnostnik in jima ukazal, da morata oditi. Bilo je v času poletnega vročinskega vala, zato sta mu skušali pojasniti, da sta počakali na pozni večer, da bi visoke temperature vsaj nekoliko popustile. Vendar je vztrajal, da je treba spoštovati uradni delovni čas pokopališča Žale. Ta je poleti do 21. ure, v zimskem času – od oktobra do aprila – pa do 19. ure.

Ko je o dogodku pripovedovala v službi, pa pravi, da so se s svojimi zgodbami oglasili sodelavci z drugih koncev Slovenije, ki so pripovedovali, kako sami zvečer pogosto odidejo na pokopališča v svojem kraju, saj si velikokrat zaželijo bližine tistih najbližjih, ki so odšli, prav v nočnem času, ko je žalost pogosto največja. Denimo na božični večer, silvestrovo, ob rojstnih dnevih, obletnicah, posebnih priložnostih.

Zakaj je torej preprečevanje vstopa v večernem času, ki ga na drugih pokopališčih očitno ni zaznati, na Žalah tako strogo?

Na Žalah odgovarjajo, da je uradni odpiralni čas pokopališča določen v 32. členu Odloka o pokopališkem redu v Mestni občini Ljubljana (MOL), ki med drugim ureja tudi časovne omejitve obiskov, o čemer govori 52. člen.

"Namen določitve uradnega delovnega časa ni kaznovanje obiskovalcev, temveč zagotavljanje varnosti oseb in premoženja. Pokopališče Žale je zelo obsežno območje z več kot 150.000 grobnimi mesti, razvejano infrastrukturo in številnimi objekti, zato je nadzor v nočnem času brez jasne časovne omejitve praktično nemogoč in bi pomenil znatno varnostno tveganje," so poudarili za 24ur.com.

Prav tako bi bralka rada razumela, kaj je razlog, da na Žale lastniki še vedno ne smejo s svojimi štirinožci, kljub temu, da so v sodobnem času psi že dovoljeni denimo na pošti, avtobusu, v številnih neživilskih trgovinah, lokalih, hotelih. Če je razlog varnost, zakaj nista tako kot drugje dovolj povodec in nagobčnik, če pa je razlog strah pred morebitnim nedostojnim vedenjem, denimo uriniranje po nagrobnikih ali podiranje sveč, pa sprašuje, kakšna je razlika med ostalimi živalmi, ki niso udomačene in lahko prosto zatavajo na območje Žal?

Na Žalah se znova sklicujejo na omenjeni odlok o pokopališkem redu, za katerega pravijo, da v 53. členu izrecno prepoveduje vodenje psov in drugih domačih živali na območje pokopališča. Izjema velja le za pse, ki služijo človeku kot vodniki, službene pse policije in pse reševalne enote.

"Namen te določbe je izključno ohranjanje pietete in spoštovanja do pokojnih ter zagotavljanje mirnega okolja za obiskovalce. Pokopališče je prostor posebnega pomena – namenjeno je tišini, zbranosti in spominu, zato tam veljajo strožja pravila kot v vsakdanjem javnem prostoru," odgovarjajo na Plečnikovih Žalah, ki so kulturni spomenik državnega pomena ter so vpisane na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine Unesco.

Najpogostejše kršitve, s katerimi se srečuje njihova varnostna služba, so vožnja z vozili po območju, kjer to ni dovoljeno, vožnja s kolesi ter neprimerno vedenje, pod katero uvrščajo glasno pogovarjanje in predvajanje glasbe. "Primerov, kjer bi morala posredovati policija, na območjih naših pokopališč praktično ni," pa dodajajo na Žalah, kjer kot javno podjetje v lasti MOL, zadolženo za pokopališko in pogrebno dejavnost, skrbijo za vseh 18 ljubljanskih pokopališč.

Poleg osrednjih Žal, ki se nahajajo v četrtni skupnosti Bežigrad na severovzhodu prestolnice, so to še Sostro in Vič ter krajevna pokopališča Bizovik, Štepanja vas, Dravlje, Stožice, Polje, Šentvid, Rudnik, Črnuče, Šentjakob, Šmartno pod Šmarno goro, Janče, Prežganje, Javor, Mali Lipoglav in Šentpavel. V sklop javnega podjetja pa sodita tudi cvetličarna in kamnoseštvo.

Iz letnega poročila za leto 2024 izhaja, da je bilo na zadnji dan preteklega leta oddanih 55.496 grobov. Poleg tega je bilo še 1.542 zasedenih grobov, za katere se grobnina ne zaračunava, ker so v njih pokopani talci, vojaki, predstavniki cerkve oziroma je na njih pokopališka infrastruktura. Število neaktivnih grobov, ki jih je še mogoče oddati, je bilo na ta dan 6.029. Število vseh grobov na Žalah je bilo tako 63.067, izhaja iz poročila.

Lani je bilo 2.779 pogrebov, kar je 7,4 odstotka manj od predvidenih in 5,5 odstotka manj kot v letu 2023. Pogrebov z žaro je bilo 76,2 odstotka, s krsto devet odstotkov, narašča pa raztros pepela, ki je lani dosegel 14,9 odstotka.