Zakaj Slovenci umiramo?

V Sloveniji so v obdobju 2001 do 2005 dojenčki in predšolski otroci najpogosteje umirali zaradi nepravilnosti, povezanih z nosečnostjo in plodovo rastjo, prirojenih anomalij ter bolezni obtočil in dihal, je zapisano na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja. Šolarji so bili žrtve nezgod s številnimi poškodbami ali prevladujočimi hudimi poškodbami glave, ki so nastale zaradi prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi predvsem kot pešci in potniki v avtomobilu. Nekaj otrok v šolskem obdobju umre tudi zaradi raka.

Prav tako so bile nezgode s poškodbami glave in številne poškodbe v smislu politravme najpogostejši vzrok smrti mladih, starih od 15 do 19 let. Pri mladih moških so bile vzrok smrti še poškodbe prsnega koša, pri ženskah pa cerebralna paraliza in drugi paralizni sindromi. Mladi, umrli v prometnih nezgodah, so bili največkrat sopotniki v avtomobilu (59,5 odstotka) in motoristi (19 odstotkov) ter kolesarji in pešci.

Moški, stari od 20 do 49 let, so najpogosteje umirali zaradi poškodb in zastrupitev. Če primerjamo smrti zaradi prometnih nesreč, je odstotek približno enak kot pri mladini, pri čemer so večinoma umrli zaradi poškodb glave ali drugih težkih poškodb. Prav tako je bilo veliko samomorov z obešenjem, bolezni jeter in koronarnih bolezni srca. Med 50. in 69. letom so bili najpogostejši vzroki smrti moških rak pljuč, koronarna bolezen srca ter rak prebavil v skoraj enakem številu. Na četrtem in petem mestu s pol manjšim številom so bolezni jeter in prometne nezgode.

Najpogostejša vzroka smrti žensk po številu umrlih sta bila rak prebavil in dojke, ki so jima na ostalih treh mestih s skoraj enakim številom sledili koronarna bolezen srca, možganska kap in bolezni jeter. V starosti nad 70 let so tako moški kot ženske najpogosteje umirali zaradi bolezni srca in ožilja ter zaradi raka prebavil. Moški so pogosto umirali še zaradi raka dihal in spolnih organov ter kronične obstruktivne pljučne bolezni, ženske pa zaradi pljučnice, bolezni žil in sladkorne bolezni.

Sicer je umrljivost med leti 1985 in 2005 padala, med moškimi je bilo manj smrti zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, in med ženskami zaradi samomorov. Pri obeh spolih je padala tudi umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, ki je v letu 2005 padla na nekaj več kot 50 odstotkov v primerjavi z letom 1985. Med vzroki smrti pa še vedno ostaja problem umrljivost zaradi jetrne ciroze pri odraslih moških in naraščanje smrti zaradi raka pljuč pri odraslih ženskah.