Vplivni konservativni londonski tednik The Economist v okviru posebne priloge o širitvi Evropske unije predstavlja Slovenijo, ki se je, po mnenju Economista, uspela izogniti večini problemov, ki so druge države Zahodnega Balkana pahnile v vojno in revščino, zaradi svoje navezanosti na splošne evropske vrednote pa je uspela razmeroma hitro ustvariti stabilen demokratični politični sistem.
The Economist na tem mestu povzema pisanje profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti Rudija Rizmana, ki meni, da je takšen razvoj Slovenije med drugim posledica njene nekdanje vključenosti v avstro-ogrski imperij, ki je spoštoval načela vladavine prava, zato je razumljivo, da je Slovenija v procesu tranzicije uspešneje obvladala probleme s vzpostavljanjem demokracije kot pa države, katerih vrednote so bolj zaznamovali otomanski imperij in caristična Rusija.
Že v Jugoslaviji je bila Slovenija najbogatejša republika, ki je v letu 1991 s 6,300 dolarji bruto družbenega proizvoda na prebivalca dosegla tisto mejo, pri kateri so tudi Španci in Južni Korejci začeli zahtevati pravico do demokratičnega odločanja o zadevah splošnega interesa. Zaradi svojega relativnega bogastva, odsotnosti etničnih konfliktov ter pomoči evropskih držav, predvsem Nemčije, je Sloveniji uspel postopen prehod v demokracijo in tržno gospodarstvo.
