Predstavljajmo si proizvajalca z obratoma v Sloveniji in tujini. Za nov izdelek najprej potrebuje nekoga, ki zna prototip spraviti v serijsko proizvodnjo. Inženirka, ki jo želi zaposliti, ima tudi ponudbo iz tujine. In medtem ko inženirka primerja neto izplačili, podjetje preračunava, koliko bi ga njena zaposlitev stala na eni in drugi lokaciji.
Zakon za razvoj Slovenije, o katerem bomo odločali na referendumu 6. decembra, bi osnovo za obračun socialnih prispevkov, omejil na 7.500 evrov bruto mesečno. Pri 9.000 evrih bruto bi se ti prispevki še naprej obračunavali od 7.500 evrov, ne pa od preostalih 1.500. Inženirka bi v proračun kljub kapici še vedno prispevala nekajkrat več prispevkov kot njeni sodelavci s povprečno plačo, kar ohranja solidarnost med zaposlenimi. Prav tako mora plačati dohodnino. A pri enaki bruto plači bi inženirka na koncu dobila višje neto izplačilo, podjetje pa bi plačalo manj prispevkov. In če sta lokaciji sicer primerljivi, ima slovenska ekipa pri odločitvi o projektu eno prednost več.

Kaj ima od tega domača orodjarna
Preden steče proizvodnja, mora nekdo izdelati orodje za poskusno serijo. Naročijo ga lahko v bližnji orodjarni, kjer se bodo morda prvič lotili zahtevnejšega materiala in morali dokazati, da vsak kos ustreza meram, ki jih zahteva kupec. Ko je naročilo končano, znanje ostane v delavnici. Orodjarna lahko isti postopek uporabi pri naslednjem poslu, novemu kupcu pa pokaže, da ga že obvlada. Ta primer pomaga razumeti tudi ugotovitev OECD, da so koristi tujih naložb za produktivnost malih in srednjih podjetij v Evropi najizrazitejše tam, kjer investitorji naročajo pri lokalnih dobaviteljih.
Podobno je, ko se veliko podjetje odloča, kje bo imelo upravo, razvoj in nabavo. Za domačega dobavitelja je pomembno, kje delajo ljudje, ki določajo zahteve za izdelek in izbirajo partnerje. Če so blizu, se lahko v projekt vključi že pri prototipu, ko ima še možnost predlagati, kako izdelek narediti bolje.
Koristi kapice tudi pod pragom
Velika večina zaposlenih razvojne kapice na svoji plačilni listi sicer ne bi opazila. A od tega, ali podjetje v Sloveniji obdrži ljudi, ki znajo razviti nov izdelek, je lahko odvisno tudi delo sodelavcev, ki ga bodo izdelovali. In ko mlajši sodelavci pri takem projektu dobijo izkušnje, lahko čez nekaj let sami vodijo naslednjega. Zato je razvojna kapica pomembna tudi za ljudi, ki jih neposredno ne zajema. Slovenskim podjetjem pomaga tekmovati za znanje, od katerega je odvisno, kakšna delovna mesta bomo imeli doma.

Največja luknja v proračun so podjetja in mladi, ki odhajajo
Če takšne kadre izgubimo, izgubimo večkrat: njihove davke in prispevke ter dodano vrednost, ki jo ustvarjajo v podjetjih. Selitve podjetij se pogosto začnejo s selitvijo uprav, nato pa se selijo tudi marketing, nabava, razvojni oddelki. In kaj to pomeni samo za proračun? Odhod desetih IT razvojnih oddelkov, v katerih dela na primer osem zaposlenih s 5.500 evrov bruto mesečno plačo, to pomeni izgubo 3,4 milijona evrov letno v proračunu države oziroma toliko manj za zdravstvo, pokojnine, šolstvo, pomoč socialno šibkim. Selitve večjih podjetij pa pomenijo tudi manj priložnosti za manjša podjetja, izgubljamo pa tudi podporo podjetij v lokalnih okoljih, kjer danes marsikatero podjetje podpira lokalna društva, dobrodelne, športne in kulturne aktivnosti.
Naročnik oglasne vsebine je GZS, OZS, ZDS, ZDOPS in TZS.































































