Slovenija

Zakaj slovenski turizem cveti, planinska dejavnost pa životari?

Ljubljana, 31. 01. 2019 17.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
32

Slovenski turizem zadnja leta podira rekorde. Obiskovalce pa vse bolj privlačijo tudi naše gore. Turistični delavci sicer spodbujajo razvoj tega področja, a v PZS opozarjajo, da planinske koče in poti še vedno ostajajo na plečih prostovoljnega dela planinskih društev. Je tak način še 'spodoben', predvsem pa, kako dolgo bo še mogoč in kako planinsko infrastrukturo financirajo v Avstriji?

V sprejeti Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 so planinstvo, pohodništvo in ostale aktivne oblike doživljanja gora opredeljene kot ene izmed glavnih aktivnosti v alpskih destinacijah. V Planinski zvezi Slovenije (PZS) so zadovoljni, da je njihova dejavnost prepoznana kot pomemben del turizma in s tem vključena v načrte o nadaljnjem razvoju, a ugotavljajo, da planinske koče in poti kot temelj za izvajanje trajnostnih aktivnosti v gorah še vedno ostajajo v domeni prostovoljnega dela številnih planinskih društev oziroma njihovih članov.

PZS in gostje iz planinskih zvez Avstrije, Nemčije in Južne Tirolske so iskali rešitve, kako izboljšati planinsko infrastrukturo.
PZS in gostje iz planinskih zvez Avstrije, Nemčije in Južne Tirolske so iskali rešitve, kako izboljšati planinsko infrastrukturo. FOTO: 24ur.com

Danes so na mednarodnem posvetu o planinski infrastrukturi, ki je potekal v okviru sejma Alpe-Adria, skušali pojasniti in opozoriti, da bo brez sistemske ureditve podpore vzdrževanju planinskih poti in koč, prišlo do postopnega nižanja standardov urejenosti. Poleg tega se bodo v gorskem svetu povečali tudi ekološki problemi, to pa bo imelo negativne posledice tudi na razvoj turizma v nižinskih predelih.

V Sloveniji imamo približno 350.000 planincev, od tega je 60.000 članov PZS, kar pomeni, da je vsak šesti planinec njihov član. Že ta podatek kaže, da PZS iz tega vira dobi premalo denarja, da bi se lahko hitro odzivala in prilagajala vedno večjim potrebam po vzdrževanju planinskih poti in koč. Poleg tega so prilivi omejeni zaradi kratke sezone predvsem v višje ležečih kočah, je pojasnil predsednik PZS Jože Rovan in dodal, da zato pričakujejo večjo pomoč države, turističnega gospodarstva in lokalnih skupnosti.

Pomen planinskih koč

Ko je bilo leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, je bil njegov glavni cilj izgradnja prve koče. Zakaj? Ker je koča simbolizirala prisotnost naroda v gorah. Drugi pomemben vidik, ki je bil tudi naloga društva, je bil razvoj turizma, povezanega z izgradnjo koč, se je v zgodovino zazrl podpredsednik PZS in vodja Komisije za koče in pota PCC Miro Eržen in dodal, da ta čas velja za začetek planinstva kot turistične dejavnosti: "S postopnim razvojem planinske infrastrukture so se izhodiščni kraji identificirali z gorami in planinstvom, s tem pa tudi s turizmom."

Kako dolgo bo slovensko planinstvo še lahko živelo večinoma od prostovoljnega dela?
Kako dolgo bo slovensko planinstvo še lahko živelo večinoma od prostovoljnega dela? FOTO: Thinkstock

A ne le to, koče so močno olajšale načrtovanje tur in so še danes temelj ukvarjanja z gorskimi športi – gorništvom, alpinizmom, smučanjem, gorskim kolesarjenjem. "Danes se nam zdi samoumnevno: gremo v hribe, tam je koča, bomo prespali. Načrtovanje tur in drugih dejavnosti bi bilo brez koč bistveno drugačno, kot je," je poudaril Eržen.

V Sloveniji imamo 179 planinskih koč, od tega jih je 31 prve kategorije, 49 druge in 81 tretje. Poleg tega imamo še 17 bivakov in učno središče Bavščica. 12 koč oskrbujemo s helikopterjem, 14 s tovorno žičnico. Koče ponujajo 7.400 ležišč. PZS

Koče se težko odzivajo na vse večja pričakovanja obiskovalcev

Od 179 planinskih objektov jih ima le tretjina komunalno čistilno napravo. To predstavlja veliko težavo, ki bo v prihodnosti morala biti rešena in bo zahtevala precejšnji finančni zalogaj, je izpostavil Eržen. A ne le okoljska problematika, slovensko planinstvo se zaradi neurejenega sistemskega financiranja težko prilagaja na vse večja pričakovanja obiskovalcev, da bodo v hribih dobili 'luksuz' in hodili po malo manj kot tlakovanih poteh. Mnogi primerjajo, kako imajo vse čudovito urejeno pri sosedih v Avstriji in Italiji.

Eržen je izpostavil, da se za poročanji različnih medijev, ki v poletnem času zadovoljno širijo vesti o dobri planinski sezoni in nabito polnih kočah, skrivajo problemi, ki jih niti super odlična sezona ne bi rešila. "Če ne bi bilo prostovoljnega dela, se ne bi pokrili niti tekoči stroški poslovanja," je poudaril. V družbi se tako ustvarja percepcija, da če so koče polne, je planinstvo dobičkonosna zgodba. Ta vodi do tega, da obiskovalci ne le pričakujejo vedno več, ampak so tudi bolj pogosto nezadovoljni. "Pritožujejo se: koče so polne, nisem mogel prespati, moral sem sedeti zunaj," je navedel primer Eržen. Poleg tega je izpostavil, da si ljudje napačno predstavljajo, da je delo oskrbnika sanjsko, ker so sredi hribov in lahko vsak dan 'skočijo' na bližnjo goro: "To ni res. Delo v kočah je trdo, ki zahteva resno pripravljenost, predvsem pa veliko idealizma in entuziazma."

Obiskovalci torej pričakujejo, da koče čim bolj sledijo sodobnim trendom, da imajo urejene higienske razmere, ekologijo. "Želijo, da so v koči dobro postreženi in da dobijo vse informacije. Torej pričakujejo kvalificirano osebje, ki bo znalo odgovoriti na najrazličnejša vprašanja in jim bo ustreglo pri vseh mogočih potrebah. Dobivamo razne predloge, na primer, da bi morale biti koče dlje časa odprte. Radi bi, da so odprte kar do novembra. Od postojank, ki so na izhodiščnih legah, pričakujejo ponudbo kot v restavracijah. Koče bi morale biti opremljene z vsem, da bi zadovoljile njihovo 'komunikacijsko potrebo'ki jo nosijo s sabo – bog ne daj, da v koči ni brezžične povezave ali možnosti priklopa telefona na električno omrežje. Zdaj se pojavljajo že zahteve za polnilnice električnih koles in pralnic za kolesa," je vse možne primere nanizal Eržen.

Planinci postajajo vse bolj zahtevni – želijo si, da bi bila ponudba hrane v planinskih kočah pestrejša.
Planinci postajajo vse bolj zahtevni – želijo si, da bi bila ponudba hrane v planinskih kočah pestrejša. FOTO: Thinkstock

Vse želje, ideje, zahteve obiskovalcev planinskih koč so seveda pričakovane, saj so povezane z razvojem. A težava je v tem, da prilagoditve stanejo. Financiranje pa je v sloveniji vse prej kot sistemsko urejeno.

Kako se preživlja slovenska planinska dejavnost?

Del sredstev predstavljajo lastna finančna sredstva upravljavcev koč ali lastnikov, del zagotovijo zaposleni. "S prihodki iz gostinske dejavnosti dobimo 7.650.000 evrov, iz naslova nočitev pa okrog 1.782.000 evrov," je navedel podatke za leto 2017 Eržen in znova poudaril, da če ne bi bilo prostovoljnega dela, ne bi pokrili niti tekočih stroškov.

Nekaj evrov se nakaplja iz donatorskih in sponzorskih mošenj, a ta prihodek vse bolj upada. Finančna podpora priteka še iz lokalnega okolja, a je odvisna predvsem od 'dobre volje' županov in občinskih svetov. Denar poskušajo dobiti tudi planinska društva na razpisih, a problem je, da jim mnogokrat zmanjka denarja, da bi se jih sploh lotila.

Od Fundacije za poti dobijo 30.000, od države pa 20.000 evrov in še to samo, če jim uspe na razpisih. Vojska pomaga tako, da za namene urejanja poti nameni 30 ur letenja s helikopterjem, je razložil Eržen.

Težava je dobiti kakovosten kader

Eržen meni, da so kadri ključni dejavniki uspešnega dela planinskih koč. Vendar je kompetentne delavce težko dobiti. Za mlade je delo v planinskih kočah nezanimivo, saj je dejavnost povezana z lastnim udejstvovanjem in odgovornostjo.

Regulativa in birokracija postajata vedno bolj zapleteni, kar zahteva skoraj profesionalni pristop in večinoma presega znanja predsednikov društev. "Imamo tudi splošen problem – upadanje motivacije zaradi odnosa države do prostovoljstva. Država je uvedla inštrument podeljevanja nagrad 'prostovoljec leta'. A namesto teh simboličnih nagrad – pa naj mi prostovoljci oprostijo – bi si morda želeli manj birokratskih ovir in bolj prijazno poslovno okolje," je povedal Eržen in dodal, da bi se mogla bolj angažirati tudi društva in sicer s projektnim delom.

Več slovenskih koč bi bilo treba prenoviti, potrebujejo tudi čistilne naprave.
Več slovenskih koč bi bilo treba prenoviti, potrebujejo tudi čistilne naprave. FOTO: iStock

Kako je v Avstriji?

Tudi v Avstriji za vzdrževanje in posodabljanjem planinskih koč in poti skrbi planinska zveza, a konkretne investicije izvaja devet deželnih zvez. Sekcije planinske zveze, ki jih je 197 in v katere je vključenih pol milijona članov, zaprosijo deželne zveze za sredstva, ko jih potrebujejo, je pojasnil Peter Angerman iz Avstrijske planinske zveze.

Finančni dotok sicer prihaja z več strani: del prispeva pristojno zvezno ministrstvo, del deželna vlada, nekaj imajo tudi donacij in evropskih sredstev, večino pa še vedno predstavljajo prispevki članov. Ne glede na investicijo pa velja, da vsaj desetino investicije prispeva posamezna sekcija sama.

Avstrijska planinska zveza je pred leti prav takpo zapadla v krizo, saj ni zmogla več vzdrževati planinskih koč in poti. Reševanja problema se je lotila s peticijo, ki je obrodila sadove. Od države je iztržila dodatnih 3,6 milijona evrov letno, ki jih razdeli med društva. "Če bi to dosegla Slovenija, bi pomenilo, da bi PZS dobila 2 milijona evrov," je izračunal Angerman.

Martin Niedrist iz Planinske zveze Južne Tirolske se je strinjal, da vzdrževanje koč in poti pomeni velike stroške, a je poudaril, da so investicije v planinsko infrastrukturo odskočna deska za cvetoč turizem. Od tega pa veliko pridobi tudi lokalna skupnost, saj urejenost pomeni najboljšo promocijo za njihovo deželo.

KOMENTARJI (32)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Transformerji
01. 02. 2019 11.32
+12
Moje mnenje: turizem, če bi imeli od njega več koristi, je dobrodošel . Hrvati imajo nesramno veliko obalo z otoki, morje ima tokove, tako se lahko svinja še naprej, tako kot povsod. Da pa posvinjamo še tiste, čudovite gorske predele, to mi pa ni sprejemljivo. Tisti, ki vzame pot pod noge v primernih obuvalih, tisti so ljubitelji gora, ni pomembna hrana ali nastavitev, celo na kakšnih stopnicah si spal ali pa kar zunaj. To je nekaj resnično izjemnega. Poznam nekoga bogatega, ki si je najel helihopter za Kredalico, da se je potem lahko pohvalil, da je bil na Triglavu kot Slovenec. Veste, vse ima svoje meje, da pa bogati svinjajo še tam, kjer je lahko vsakomur dostopno praktično zastonj, s tem se pa nikakor ne strinjam. Kajti tisti, resnični ljubitelji gora, ne svinjajo okolja.....
Transformerji
01. 02. 2019 11.42
+1
Samo?lovek
01. 02. 2019 15.32
Samo?lovek
01. 02. 2019 10.36
+12
To, da smo planinci glede hrane zahtevnejši SPLOH NI RES. Pravi planinec je srečen, če je topel čaj in kos kruha. Vi, ki bi še na vrhu sveta radi imeli strežbo pa niste planinci ampak mimoze.
ggargamell
01. 02. 2019 10.19
-3
pol mate pa bohinj turizem tisočletja ... ne marajo masovnega turizma ... gradijo najbolj moderno smučišče v evropi s tem uničijo del gozda in manjše smučišče ... vse ok če bi kaj iz tega bilo ampak ne nič ne bo nikoli vse propadlo uničeno in oni se grejo turistični kraj ???
ggargamell
01. 02. 2019 10.17
+0
slovenski turizem cveti ?? ok jaz mislim da naš turizem ni niti malo izkoriščen... bodimo realni vse kar imamo je že 20let novega ni nič ... razen kar se tiče zimskega turizma tam imamo še manj kot smo imeli pred 10 pa 20 leti ...
srecnii
01. 02. 2019 09.19
+7
Slovenci imamo premajhne plače, da bi si lahko v hribih vsak vikend prvoščl kako dobro jed, ričet, jota, vredu sam drago za naše male plače. Koče Ratitovec, Kriška gora, Blegoš, Zelenica so čez vikend odprte.
JohannDoe
01. 02. 2019 09.00
+18
Turizem v hribih? Že to, da ti na Triglav leze vse, kar niti v dolini na cesto ne bi spustil, gor pa se drenjaš z njimi in okoli njih po robovih previsov, je kriminal prve vrste. Zdej bi pa še več "turistov" radi gor zvabili. Hribi niso toplice.
Edvin
01. 02. 2019 08.37
+2
Problem ! ha ... Ne znajo se zmenit , vsak gleda samo svoje inteterese pa pristanemo na Mariborskem pohorju-Areh sramota Slovenskega turizma hotel propdel kot ruska stara vojšnica v Kavakazu . Pojte pogledat pa ne komentirar, podajte kazensko ovadbo zopet tiste kateri uničujejo zMB-Pohorje.
Viejo cabron
01. 02. 2019 08.34
-6
Manj ljudi v gorah, manj svinjarije! Kdo gre gor je NOR!
Pozitiven
01. 02. 2019 08.30
+2
V deželi repe in krompirja ni kulinarike na nivoju.
jelenek
01. 02. 2019 08.25
+4
TO SE DOGAJA ZATO,KER JE V NAŠEM VRHU, ŠE ZELO VELIKO TAKIH, KI IMAJO LEPLJIVE PRSTE.
hotchilipoper
01. 02. 2019 08.12
+2
Več slovenskih koč bi bilo treba prenoviti, potrebujejo tudi čistilne naprave.Imam idejo,naredite šov kako prenoviti koče,za vsak klic en evro pa bo
RupniK
01. 02. 2019 07.19
+15
Slovenski turizem cveti??? Hahahahaha! Ta je pa dobra! Slovenski turizem ima sicer ogromno potenciala, ampak ga ne znamo izkoristiti, zato niti približno ne cveti! Tu bi se pa lahko vsak malo zgledovali po naši severni sosedi.
MausMiki
31. 01. 2019 22.51
+3
Vsaj životari z izgledi za prihodnost, če bo kaj denarja. Paš ptujski pa je MRTEV, brez izgledov za boljšo prihodnost.
sestreljenijastreb
31. 01. 2019 22.42
-20
Plačaš za on golaž al pa ričet, ko da bi bil zlat, spiš v skupnih ležiščih, ko begunc. EdIno kaj nas rešuje je, da mamo res lepe gore
JohannDoe
01. 02. 2019 08.56
+8
Jah, gore niso toplice. To je privilegij, da maš gor za pojest pa spat. Če gor nardiš hotele pa gondole za zaraščene urbance, ki bi se šli v nedeljo malo preseravat, potem hvala lepa, rata druga kategorija.
gongash
31. 01. 2019 22.32
-25
kaj pa je tako zanimiviega na planinah razen razgleda? raje v toplice
JohannDoe
01. 02. 2019 08.57
+8
Kr pejt. Manj "turistov" v hribih, večja avtentika zame.
oježeš
31. 01. 2019 21.31
+20
Mogoče bi pa vodilni in vsi skupaj potrebovali malček drugačno razmišljanje in ne živeti od tradicije. Dajmo malo pogledat na primer, v dolini, če je gostilna dobra, če so prijazni, hrana kvalitetna, ni treba, da je gostilna v nekem urbanem središču. Lahko je kje v bolj samoti, pa je vedno dovolj ljudi. V gore hodi vedno več ljudi, veliko se jih prehranjuje, kaj spije, prespi. Pa ni vrag, da ni zaslužka. Mogoče bi morali imeti malo nižjo davčno osnovo, ponekod dobiti ljudi, ki znajo delati z ljudmi, ne jim pa kazati, da bi bilo bolje, da jih ni itd. Vse se povrne na dolgi rok. Primerja naj se z dobrimi kočami in poišče s primerjavo zakaj nekatere životarijo.
pingvinislo5
31. 01. 2019 20.46
+17
Ja, pa slovenc nebi bil slovenc, če nebi vsega s sabo prinesel.... pred kratkim primer gorskih svedrov, ko so ves pir s sabo prinesli, kočo pa po hudi žurki razdejali ...
Recenzor
31. 01. 2019 20.45
-3
Člani planinskih društev se kar tepejo kdo bo šel za dnevnice kuhat v koče. Ta društva funkcionirajo tako kot tista društva od košarkarskega poslanca Vilfana. Cene take kot v ta bolš hotelu.
Eastman
31. 01. 2019 21.52
+13
Aha... mogoče za kakšno kočo, kamor prideš z avtom... za kakšno bogu iza nogu pa dvomim, da se kdo tepe.
pabo39
31. 01. 2019 19.30
+3
Ena od rešitev je večji prispevek lokalnih skupnosti. Po mojem mnenju bi za visokogorje zlasti tujci morali nujno najeti lokalnega klasificiranega vodiča, ki bi ga nudilo lokalno planinsko društvo. Na takšen način bi lahko nekaj ljudi preko PZS zaposlili. Kar je pa še bolj pomembno, zmanjšalo bi se število obiskovalcev, le ti pa bi bili ustrezno opremljeni. Zavedamo se, da bo prostovoljstva, glede na tempo življenja, vedno manj.
oježeš
31. 01. 2019 21.36
-2
In kaj se zgodi po prejetih dotacijah, denarju prejetega iz lufta? Jamrajo še naprej, saj je malo ljudi, ki resnično želijo kaj spremeniti in vedno več zahtevajo.
sakala1
31. 01. 2019 19.08
-3
dejmo se trikrat uprašat?