Včeraj pozno popoldne oziroma zvečer je Slovenijo od severozahoda dosegla hladna fronta. Ob njej so nastajale nevihte, ki so jih spremljali izraziti nalivi in orkanski sunki vetra. Silovit veter je lomil drevesa in podiral električne drogove, odkrival strehe, odnašal celo strešne konstrukcije, ponekod tudi stene niso zdržale. Meteorna voda je zalivala prostore, tolkla je toča.
"Ni ene hiše, ki ne bi bila poškodovana. Nekatere hiše so neprimerne za bivanje, brez strehe in sten," je stanje v najhuje prizadeti Komendi dan po neurju opisal župan Jurij Kern. "Takega razdejanja še nisem videl, skoraj vsaka streha je poškodovana, stara ali nova. Pri nas doma smo imeli tisti tornado, pa je bilo uničenih par streh, tukaj pa je poškodovana skoraj vsaka streha," mu je pritrdil poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.
Vse se je zgodilo zelo hitro. "Najhuje je bilo v približno 15 minutah nekje okrog pol devete ure zvečer," je dejal Marjan Luskovec, predsednik Gasilske zveze Cerklje. Tudi tam je silovit veter povzročal rušenje sten in izbijanje oken ter vrat.
Burno vremensko dogajanje se je pozno zvečer pomaknilo nad vzhodni del države. Veter je odkril več objektov, ogromna škoda bo v kmetijstvu. Pridelki so uničeni od Pragerskega pa vse do Ormoža, torej celotno Ptujsko in Dravsko polje, tudi Haloze.
Od kod torej neurju takšna moč? "V zraku je bilo zelo veliko vlage, hkrati se je visoko nad nami že ohlajalo. Čeprav pri tleh dnevne temperature niso bile posebej visoke, je bilo popoldne in zvečer ozračje zelo nestabilno. Zaradi velike temperaturne razlike med višinami in tlemi nastane vzgon, ki toplejši in vlažen zrak dviga v višine, kjer se začne ohlajati, iz njega pa se kmalu začne izločati vlaga," je pojasnil naš hišni prognostik Aleš Satler.
"Uničujočih neurij pa včeraj ne bi imeli, če v ozračju ne bi bilo prisotno izrazito vetrovno striženje, kar je bil tudi glavni razlog za nastanek močnih in dolgoživih neviht. Vetrovno striženje pomeni, da veter po višini spreminja smer in prav tako hitrost, kar ohranja nevihtni sistem "pri življenju". Pri tleh je včeraj zvečer zapihal severni veter, v višinah pa močan jugozahodnik in predvsem v severni polovici Slovenije so tako bili izpolnjeni vsi pogoji za nastanek močnih neviht," je še dodal.
Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je največ padavin padlo na severu države, večinoma med 40 in 80 mm. Največ padavin sta izmerili merilni postaji na Voglu (121 mm) in v Bohinjski Češnjici (98 mm). Najmočnejši sunek vetra po nižinah pa je izmerila postaja na Letališču Brnik – 102 km/h.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.