'Zakaj so dokumenti MORS-a še vedno tajni?'

Poslanec stranke Zares Tadej Slapnik je danes predstavnikom sedme sile predstavil nekatere dokumente glede trgovine z orožjem. Dokumentacija, s katere je bila sicer s strani informacijske pooblaščenke stopnja tajnosti umaknjena že leta 2009 in ki so jo pri svojem delu v parlamentu obravnavale preiskovalne komisije, naj bi po njegovih besedah nazorno dokazovala, da je država prodajala zastarelo policijsko orožje. To so namreč potrdili dokumenti notranjega ministrstva. "Tukaj piše, koliko in katere vrste orožja je država prodajala ter za koliko denarja," pravi in se ob tem sprašuje, zakaj so dokumenti Ministrstva za notranje zadeve lahko javni, dokumenti obrambnega ministrstva pa ne. Kljub številnim fasciklom pridobljenih dokumentov po njegovih besedah namreč še vedno ni jasno, ali je kdo s trgovino z orožjem dejansko zaslužil. Prepričan je, da so odgovori na to vprašanje med dokumenti obrambnega ministrstva, ki so še zmeraj tajni.

Dokumenti ministrstva za finance iz leta 1993 naj bi dokazovali, da se sredstva od prodaje orožja niso stekla v državni proračun. "Kdo se je okoristil? Kje so ta sredstva? Domneve na podlagi teh dokumentov obstajajo, odgovori pa še niso tako jasni. Pričakujem, da bodo takrat, ko bodo umaknjene še ostale stopnje zaupnosti," še pravi.

Obrambno ministrstvo pod vodstvom Janše vpleteno v poskus ugrabitve

Poslanec je na tiskovni konferenci predstavil tudi dopis Marjana Čelca, ki je bil vpleten v poskus ugrabitve dveh grških državljanov v Celovcu leta 1992. Čelec v omenjenem dopisu od direktorja tedanje Varnostno-obveščevalne službe (VOS) Andreja Lovšina namreč zahteva povrnitev vseh stroškov angažiranim, tako slovenskim kot tudi avstrijskim državljanom. "To je dokaz, da so slovenski državljani po naročilu nekaterih veljakov iz MORS-a v Celovcu izvajali kaznivo dejanje," je dejal Slapnik in nadaljeval, da je povsem očitno, da je "obrambno ministrstvo pod vodstvom Janeza Janše zbralo pet slovenskih državljanov in jih poslalo v avstrijski Celovec, z naročilom, da izvedejo teroristično dejanje, ugrabitev". Kot pravi, sam ne vidi razlike med omenjenim dejanjem in terorističnimi dejanji, ki jih je izvajala nekdanja Služba državne varnosti.