9°C

Zakaj so ob koncu zime in na začetku pomladi temperaturna nihanja tako velika?

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
AVTOR
Rok Nosan /
KOMENTARJI
14
Februar v povprečju velja za najbolj bel mesec v letu, a letos ga bolj kot sneg zaznamujejo temperature. Tako po ohladitvi, ki smo jo imeli pred dvema tednoma, ko so tudi popoldanske temperature marsikje vztrajale globoko pod ničlo, v teh dneh merimo že povsem majske, ponekod celo junijske temperature. Zaradi zelo toplega vremena se je prej kot običajno začela prebujati tudi narava, še več kot cvetnega prahu pa je v teh dneh v zraku puščavskega peska, ki se je k nam razširil iznad največje puščave na svetu Sahare.

Februar, čeprav ima najmanj dni v letu, velja za mesec z največjimi temperaturnimi nihanji. Tako je bilo v preteklosti najbolj mrzlo leta 1956, ko so v Babnem Polju izmerili –34,5 stopinje Celzija, najbolj toplo pa pred dvema dnevoma, ko je bilo v Novi Gorici, sicer še neuradno, izmerjenih kar 25,7 stopinje Celzija.

Temperaturna razlika med najnižjo in najvišjo temperaturo pri nas torej v februarju znaša kar 60 stopinj Celzija, podobno je tudi marca, v vseh ostalih mesecih pa so temperaturna nihanja manjša. Najmanjša so septembra, nato pa se razlike spet povečajo. Kako si lahko to razlagamo? 

Februarja in marca sonce hitro pridobiva moč, zato lahko ob jasnem vremenu in zračni masi, ki se k nam razširi iznad Sredozemlja in Severne Afrike, po nižinah izmerimo zelo visoke temperature zraka, kar se dogaja prav v teh dneh. Hkrati pa so noči v tem času ravno še dovolj dolge, da lahko ob snežni odeji in spustu mrzlega zraka, ki ga je ob koncu zime nad polarnimi predeli veliko, izmerimo tudi še rekordno nizke temperature. Ob koncu poletja in na začetku jeseni je mrzlega zraka nad polom občutno manj, zato so tudi temperaturna nihanja takrat manjša.

Najnižje in najvišje izmerjene temperature v Sloveniji
Najnižje in najvišje izmerjene temperature v SlovenijiFOTO: POP TV

Kako pa je s snežnimi rekordi?

Najvišjo snežno odejo smo po nižinah izmerili 15. februarja 1952, ko je bilo po podatkih Arsa v Ljubljani 146, na Bledu 180, na Bohinjskem 263, pri izviru Soče pa kar 295 centimetrov snega. O izjemnosti takratnega dogajanja govori podatek, da v prestolnici po tem dnevu ni bilo nikoli več kot meter snega.

Nazadnje smo povsem zimski februar imeli pred tremi leti, ko je snežilo celo pri temperaturah pod –10 stopinj Celzija, snežna odeja pa je ob koncu meseca ponekod na jugu in vzhodu države segala blizu enega metra visoko. Še več snega smo imeli v februarju pred osmimi leti, ko je bila snežna odeja 24. februarja marsikje na Notranjskem in Dolenjskem debela več kot meter, v višjih legah celo meter in pol.

Zelo debela snežna odeja na Ribniškem ob koncu februarja leta 2013
Zelo debela snežna odeja na Ribniškem ob koncu februarja leta 2013FOTO: Rok Nosan

V teh dneh nad Evropo in Severno Afriko kroži kar 14 milijonov ton puščavskega peska

V letošnjem februarju so razmere povsem drugačne, po nižinah osrednje Slovenije smo namreč v tem mesecu imeli le en dan s snežno odejo. Zaradi zelo toplega vremena se je prej kot običajno začela prebujati tudi narava. Ponekod že cvetijo nekatere sorte sadnega drevja. Cvetita leska in jelša, prav tako je v zraku že prisoten cvetni prah cipresovk in tisovk. 

Ponekod že cvetijo nekatere sorte sadnega drevja.
Ponekod že cvetijo nekatere sorte sadnega drevja.FOTO: Mojca Rotar

Še več kot cvetnega prahu je v teh dneh puščavskega peska, zaradi katerega je nebo marsikje bolj rjave kot modre barve, kar je še posebej izrazito ob sončnih vzhodih in zahodih. Dogodek sicer ni nič neobičajnega, saj nas puščavski pesek doseže večkrat letno, so pa tokrat njegove koncentracije neobičajno velike, zato kljub sončnemu vremenu in nizki vlagi v zraku razgled v teh dneh ne sega prav daleč.

Včerajšnja izrazita 'puščavska' zarja v Prigorici pri Ribnici
Včerajšnja izrazita 'puščavska' zarja v Prigorici pri RibniciFOTO: Rok Nosan

Po ocenah Svetovne meteorološke organizacije trenutno v zraku nad Severno Afriko in Evropo kroži kar 14 milijonov ton puščavskega peska. Vir puščavskega peska je največja puščava na svetu Sahara, kjer pihajo močni vetrovi, ki dvigujejo ogromne količine prašnih delcev in peska različnih velikosti. Večji delci se dvignejo le nekaj metrov visoko in prepotujejo krajše razdalje, manjše delce pa lahko močni in turbulentni vetrovi dvignejo precej višje v ozračje in ponesejo na tisoče kilometrov stran. Ker smo v teh dneh pod vplivom t. i. afriškega anticiklona, se je puščavski pesek razširil tudi k nam. Čistejši zrak lahko pričakujemo šele ob koncu tedna, ko bo zapihal hladnejši severovzhodni veter.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih dneh?

V današnjem jutru beležimo velike temperaturne razlike med nižinskimi in hribovitimi kraji. Med najhladnejšim in najtoplejšim krajem je kar 18 stopinj razlike! Po podatkih Arsa so v Babnem Polju ob šesti uri izmerili –6, na Lisci nad Sevnico pa kar 12 stopinj Celzija. Ponoči se je namreč nad nami ustvarila izrazita temperaturna inverzija, ki pa jo bo sonce čez dan razkrojilo. Pred nami je torej še en sončen in zelo topel dan. Ob šibkih lokalnih vetrovih bomo popoldne v večjem delu Slovenije izmerili od 20 do 22 stopinj, še bolj toplo bo na jugovzhodu, okoli 23 stopinj Celzija. Najmanj toplo pa bo ob morju in v alpskih dolinah, kjer bo okoli 15 stopinj Celzija.

Obeti za Slovenijo
Obeti za SlovenijoFOTO: 24ur.com

Jutri bo zapihal severovzhodni veter, ki bo večjemu delu Slovenije prinesel nekaj oblakov in za 10 stopinj Celzija nižje temperature. Na Primorskem, kjer bo zapihala zmerna burja, bo ohladitev manj izrazita. 

V nedeljo se bo povsod zjasnilo, prav tako se bo polegel tudi veter. Prvi dnevi meteorološke pomladi bodo sončni s svežimi jutri in prijetno toplimi popoldnevi. Sredi prihodnjega tedna bodo temperature marsikje spet presegle 15 stopinj Celzija. 

Več o vremenu v vašem kraju