Zakaj so jeseni na vzhodu bolj sončne in toplejše kot v preostalem delu države?

Jugozahodni veter je posledica ciklona, ki se pomika po dokaj ustaljenih poteh od zahoda proti vzhodu. Takrat nad vzhodno polovico Evrope doteka zelo topel zrak, nad zahodno polovico Evrope pa se s polarnih območij spušča občutno hladnejši zrak, ki v nekaj dneh običajno preplavi tudi Slovenijo. Ker je jeseni nad polarnimi predeli vse več hladnega zraka, postanejo cikloni in spremljajoče fronte intenzivnejši, s tem pa tudi jugozahodni veter, ki zapiha pred hladno fronto.

Jugozahodnik je topel veter, ki nam poleg toplote iznad morja prinese tudi precej vlage. Kako daleč v notranjost države bodo segli oblaki, je odvisno od debeline plasti vlažnega zraka. Če je ta plast plitva, bodo oblaki prekrili le Primorsko in Notranjsko, če pa je debelejša, se bo oblačnost razširila tudi nad osrednjo Slovenijo. 

Povsem drugače je v vzhodni Sloveniji, kjer se zrak ob jugozahodniku spušča v predele z manjšo nadmorsko višino ter se pri tem ogreje in osuši. Vetru, ki se spušča s hribov v doline, zato pogosto pravimo tudi fen. Ravno zaradi fena so jeseni na Štajerskem in v Prekmurju ter pogosto tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju v povprečju bolj sončne in toplejše kot v preostalem delu države. 

Sprememba vremena, ki smo je bili deležni v preteklih dneh, je bila posledica obsežnega in globokega ciklona, ki se je na začetku tedna izoblikoval nad severnim Atlantikom in se nato pomikal proti Skandinaviji. Posledično se je sredi tedna nad srednjo Evropo in našimi kraji ustvarila velika razlika v zračnem tlaku med ciklonom na severu in anticiklonom na jugu celine, kar je bil tudi glavni vzrok za tako močan veter pri nas.

Lečasti oblaki

Ob jugozahodniku nad vzhodno Slovenijo pogosto nastanejo t. i. lečasti oblaki. Zračni tok, ki naleti na gorsko oviro, se je namreč prisiljen dvigniti, kar ima ob stabilnem ozračju za posledico valovanje, ki se širi tudi za pregrado. Če je vlage v zraku dovolj, nastane cela serija takšnih oblakov, ki so pogosto večplastni. Nanje morajo biti še posebej pozorni piloti, saj je ozračje takrat zelo turbulentno, so pa ti oblaki pogosto tudi znak, da se bo vreme kmalu spremenilo.

Kakšno vreme lahko pričakujemo v prihodnjih dneh?

Danes se bo oblačnost nad Slovenijo pod vplivom hladne fronte hitro spreminjala. Na severu bo večinoma suho, drugod bodo nastajale krajevne padavine, predvsem na Primorskem in Notranjskem se bodo lahko razvile tudi posamezne nevihte z nalivi. V nasprotju s preteklimi dnevi izrazitejšega vetra danes ne bo, popoldanske temperature pa bodo le za kakšno stopinjo ali dve višje od jutranjih. Po nižinah vzhodne in osrednje Slovenije bo od 12 do 15 stopinj Celzija. Podobno bo tudi na Gorenjskem in Notranjskem, na Primorskem pa bo okoli 18 stopinj Celzija. 

Po dveh dneh toplega jugozahodnega vetra se bo danes v visokogorje vrnila zima. Pobelilo bo predvsem lege nad okoli 2200 metri nadmorske višine, nižje pa bo za sneg še vedno nekoliko pretoplo. Po najvišjih vrhovih Julijskih Alp lahko do večera zapade okoli 10 centimetrov snega. 

Jutri bo vreme pri nas krojil vzhodni veter, s katerim bo k nam dotekal še nekoliko hladnejši zrak. Na Primorskem bo večinoma sončno, drugod bo veliko nizke oblačnosti. Predvsem dopoldne bo ponekod še rahlo deževalo ali rosilo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1600 metrov.

Tudi v nedeljo dopoldne bo po nižinah še nekaj nizke oblačnosti, popoldne pa bo povsod sončno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. 

V prihodnjem tednu bo vreme pri nas krojilo območje visokega zračnega tlaka. V višje lege bo dotekal toplejši zrak, po nižinah pa se bo ob odsotnosti izrazitejših vetrov krepil temperaturni obrat. Na Primorskem in v hribih bo večinoma sončno, drugod bo predvsem ob dopoldnevih, ponekod pa lahko tudi večji del dneva veliko megle ali nizke oblačnosti. Jutranje temperature bodo v večjem delu Slovenije malo nad ničlo, popoldanske v krajih z dolgotrajnejšo meglo le od 5 do 10, v krajih s soncem pa lahko tudi nad 15 stopinj Celzija.