Slovenija

Zakaj so ohladitve v letošnji pomladi tako pogoste?

Ljubljana, 17. 04. 2020 06.45 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Spomladi so značilne hitre vremenske spremembe, ki pa so letos še posebej izrazite. Tako smo bili v tem tednu deležni že tretje močnejše ohladitve v letošnji pomladi in rastline so bile v večjem delu Slovenije spet v ledenem primežu. Sicer ni bilo tako mrzlo kot pred dvema tednoma, ko smo marsikje izmerili najnižje aprilske temperature v zadnjih desetletjih, se je pa vegetacija v tem času pospešila in sadno drevje je postalo občutljivejše na mraz. Žal nas po nekaj zelo toplih dneh v prihodnjem tednu čaka nova občutna ohladitev.

Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo predvsem v sadjarstvu. Letošnja pozeba je v večjem delu Slovenije že četrta v zadnjih petih letih in po prvih ocenah tudi najhujša.

Najhladneje je bilo na začetku meseca, ko smo marsikje v vzhodni in osrednji Sloveniji izmerili najnižje aprilske temperature v zadnjih 50 letih. V najbolj mrzlih krajih se je ohladilo celo pod –10 stopinj Celzija in tudi na Primorskem je bilo krepko pod ničlo. Takrat so največ škode utrpele breskve in marelice, prav tako so bile na udaru zgodnje češnje, na Primorskem pa tudi kakiji in kiviji.

Od sredine marca smo bili deležni že treh močnejših ohladitev.
Od sredine marca smo bili deležni že treh močnejših ohladitev. FOTO: Robert Erjavec

Temperature so se v večjem delu države malo pod ničlo spustile tudi 7. in 8. aprila, izrazitejša ohladitev pa je sledila takoj po velikonočnih praznikih, ko je ob spustu mrzlega polarnega zraka celo marsikje po nižinah za krajši čas snežilo. Sledilo je mrzlo sredino jutro, živo srebro se je v najbolj mrzlih krajih spustilo do –6 stopinj Celzija.

Nizke temperature v tem času same po sebi ne predstavljajo posebne težave, če ne sovpadajo s prezgodnjim začetkom vegetacijske sezone. Zaradi tople zime, v kateri so temperature le izjemoma spustile pod dolgoletno povprečje, se je narava letos začela prebujati od dva do štiri tedne prej kot običajno. Od sredine marca pa smo imeli že tri močnejše ohladitve, ko so se temperature za nekaj dni spustile tudi za 10 stopinj Celzija pod običajne vrednosti za ta čas. Sadovnjake so v najbolj mrzlih nočeh ponekod poskušali rešiti tudi z oroševanjem.

Občutljivost na pozebo je odvisna od vrste in razvojne faze rastline. V času nabrekanja brstov se kritična temperatura za pozebo pri večini sadnega drevja giblje med –8 in –5, v času cvetenja oziroma po cvetenju pa je ta temperatura precej višja, le okoli –1.

Pri tej vrsti zaščite se s pomočjo namakalnega sistema na sadnem drevju načrtno ustvari ledeni oklep. Pri zmrzovanju vode se namreč sprošča toplota, ki nekoliko greje cvetove in okoliški zrak, s čimer se prepreči, da bi temperatura v sadovnjaku občutneje padla pod ničlo. Vodo je treba dodajati brez prekinitve, dokler ne preneha zmrzovanje in se temperatura ledu ne more več spustiti pod ničlo, ali drugače povedano, dokler se ves led ne stali. V nasprotnem primeru lahko naredimo več škode kot koristi.

Zakaj v letošnji pomladi nastajajo tako močne ohladitve?

Visoko na severu so se letos po štirih letih spet pojavili biserni oblaki, ki se zaradi uklona Sončeve svetlobe lesketajo v čudovitih mavričnih barvah. V nasprotju z drugimi oblaki so ti oblaki precej višje v ozračju in ne vplivajo na vreme, so pa znak, da se je nad severnim polom po nekaj letih spet pojavila ozonska luknja. Nastanek ozonske luknje je posledica močnega polarnega vrtinca to zimo in zelo nizkih temperatur v višjih plasteh ozračja. Polarni vrtinec ni nekaj novega, saj se pojavi vsako zimo, je bil pa letos zelo močan.

Zaradi močnega polarnega vrtinca je mrzel zrak ostal ujet nad polarnimi predeli, kar je tudi vzrok, da je bila letošnja zima nad Evropo daleč najtoplejša doslej. Ko je polarni vrtinec okrepljen, namreč v višjih plasteh ozračja pihajo močni zahodni vetrovi, ki preprečujejo, da bi se mrzel zrak spustil proti jugu. Nekaj mrzlega zraka iznad polarnih predelov nas je pozimi doseglo, a ohladitve so bile le šibke in kratkotrajne.

Vsako leto spomladi pa se zmanjšajo temperaturne razlike med polom in ekvatorjem, kar oslabi polarni vrtinec, ki se lahko posledično tudi razcepi. To se je letos zgodilo nekoliko pozneje kot po navadi, mrzel zrak, ki ga je letos nad polarnimi predeli neobičajno veliko, pa se je v valovih začel spuščati proti jugu. To je tudi glavni vzrok za več močnih ohladitev v zadnjih tednih.

Spomladi polarni vrtinec slabi in se pogosto razcepi.
Spomladi polarni vrtinec slabi in se pogosto razcepi. FOTO: POP TV

Kaj lahko pričakujemo v drugi polovici aprila?

Po nekaj zelo toplih dneh z najvišjimi temperaturami malo nad 25 stopinj Celzija se bo na začetku prihodnjega tedna znova spustil mrzli polarni zrak proti jugu. Kot kaže, se bo glavnina tega tudi tokrat usmerila vzhodneje od naših krajev, zato nam prav veliko padavin prehod hladne fronte ne bo prinesel, bomo pa spet trepetali pred nizkimi jutranjimi temperaturami.

Na začetku prihodnjega tedna nas bo oplazil nov val mrzlega zraka.
Na začetku prihodnjega tedna nas bo oplazil nov val mrzlega zraka. FOTO: Wxcharts.com

Negativne temperature v drugi polovici aprila ali celo maja niso tako redek pojav. Po podatkih Arsa v Celju v zadnjih šestdesetih letih le v slabi tretjini primerov po 15. aprilu ni bilo več hladnih dni. Na srečo negativne temperature v tem delu leta običajno vztrajajo le kakšno uro ali dve, ni pa nujno.

Eden izmed najbolj izstopajočih dogodkov je hud zasuk vremena leta 2003, ko se je po pretoplem koncu marca s temperaturami okoli 20 stopinj Celzija na začetku aprila močno ohladilo. Celo na Primorskem so izmerili temperature krepko pod ničlo. Na meteoroloških postajah v Godnjah na Krasu ter na Slapu pri Vipavi se je temperatura 8. aprila spustila na –6,5, v Biljah pri Novi Gorici so izmerili –5,3, na Letališču Portorož pa –4,2 stopinje Celzija.

Prav tako tudi sneg aprila ni redkost in je skoraj vsakoleten pojav, a le redko ga zapade več kot nekaj centimetrov. Kot izjemo velja omeniti dogodek iz leta 1970, ko je po marsikje najobilnejšem aprilskem sneženju nekatere kraje prekrivala debela snežna odeja. V Hotedršici na Notranjskem je 6. aprila segala kar 92 centimetrov visoko, v Rovtah nad Logatcem je bilo snega 80, v Knežaku pri Ilirski Bistrici 63, v Postojni in Gornjem Gradu 50, v Kočevju 40, v Šmarju - Sapu 36 in v Celju 21 centimetrov.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (37)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

RdecaZvezda
25. 04. 2020 17.37
Kolikor še ni pozeblo bodo pa poskrbeli ledeni možje,
kekec414
19. 04. 2020 11.06
-2
Poglejte na youtube; HOW TO CONTROL WEATHER pa vam bo jasno marsikaj, aja ne verjamete tem pravljicam ne oz nočete verjeti.. pa je žal tako in vsako leto huje bo, spomnite se na tole ko boste letos poleti videli točo premer 15cm itd ;)
kakafonijaprava
18. 04. 2020 17.01
+2
Ker imajo geoweather in spricsjo tsko je bilo ze v atlantidi pred 20.000 leti@
kure bedne
17. 04. 2020 18.04
+9
Zakaj so ohladitve v letošnji pomladi tako pogoste? ZATO KER VEDNO OMENJATE GLOBALNO SEGREVANJE. Samo zato. Naslednji teden bo- zakaj ima kvadrat štiri kote? Saj ne morš verjet no.
tornadotex
18. 04. 2020 11.17
+1
Mogoče pa prihodnje leto polarni krog zamenja za trikotnik,pa pademo ven...
Let it be ...
17. 04. 2020 16.32
+9
Mah, boli me, zakaj je tako mrzlo letos ... dovolj je en dan, da mi je cel sadovnjak zmrznil! :@
RdecaZvezda
25. 04. 2020 17.40
jESENI JE PREDOLGO TOPLO,včasih smo imeli 4 letne čase,zdaj pa samo dva,pol leta je zima,pol leta pa drva pripravljamo.
Sokril
17. 04. 2020 15.19
+11
Kaj pa koprenasta oblačnost, ki nastane za letali in povzroča učinke tolpe grede? Onesnaženja, ki ga povzroča prekomerni zračni promet se nekako ne omenja. Sedaj ko prometa ni je jasnine ogromno več. Vprašajte tudi tiste, ki imajo sončne elektrarne o nenadni povečani učinkovitosti. Sicer pa dober slepilni članek, večina po peljala.
G8J
17. 04. 2020 13.23
+2
Gretiranje dela škodo, kaj vam ni jasno?
crazy but true
17. 04. 2020 13.13
+11
Wauu.. kako pa to da vam je ratalo napisat clanek brez omembe Svete Grete ali "globalne vremenske katastrofe"? Ostal sem brez besed, sokiran, povsem.. ce boste sli tako naprej, boste mogoce ratali novinarji vredni vec kot samo posmeha. Kr tako naprej..
nik500
17. 04. 2020 15.58
+1
Maš Greto na naslovnici samo je nekje bolj odspodaj.
Cogo
17. 04. 2020 13.11
+3
Kakšne ohladitve. Pa vi niste normalni. Od januarja do aprila je 20 stopinj v povprečju. Poleg natega z virusom nas hočjo še v to prepričat.
TistoPravo
17. 04. 2020 13.29
+3
Ravno to povzroča še več in daljša obdobja med zelo nizko jutranjo in visoko dnevno temperaturo...višja kot je temperatura, bolj je zrak spososoben v sebe posrkavat vlage...iz zemlje, in objektov...iz ostalega rastja....in to povzroči, da se mora iz zraka vlaga proti večeru in skozi noč čedalje več odlagati...kolikor bolj imamo neenakomirno namočene terene zaradi upravljanja z vodami kot ga imamo ter toliko zgradb streh in cest pod katerimi je zaustavljeno enakomirno raztekanje voda po terenu medtem ko se naokrog neustrezno razliva , in južne vetrove ki to uspešno nakuhavajo...torej "neklasično" zimsko vreme z premalo severnih vetrov...toliko več bo pozeb, raznih vetrov v obliki fenov ki odrivajo te neenakomirno navlažene mase pred seboj....
Banion
17. 04. 2020 12.49
+4
Nehajte filozofirat normalno je da je marca in aprila še hladno z jutranjo slano, ni normalno da zgodnje sadje cveti že v začetku aprila in od sredine aprila skoraj vse.
AbrA0_KadaBRa
17. 04. 2020 11.55
+10
To je res velika žalost predvsem za sadjarstvo, vinogradnistvo tudi vrtnarstvo itd...Narava v svojem polnem sijaju proti človeku. Brez sistemov proti pozebi lahko vsako leto samo porocamo se o vecji skodi..
TistoPravo
17. 04. 2020 11.37
+3
Neenakomirna navlaženost terena povzroča hude vetrove in hude zmrzali....razlike v jutranji in dnevni temperaturi, na temperaturo zemlje in posledično zraka. Vse ceste in vse strehe in uhojene poti ter dvorišča kjer se voda razliva koncentrirano sem ter tja...vpliva na to, da se vode na more enakomirno razlivati in polzeti znotrej terena. Zato pa imamo zato velik pritisk vode proti dolinam, s tem da še doline dodajo svoje.
Krematorij666
17. 04. 2020 11.09
+2
Vam ne verjamem nič...dokler Greta ne potrdi te trditve bo še vedno krivo globalno segrevanje...
Banion
17. 04. 2020 12.51
+1
Čuj Grims je rekel sa je globlano segrevanje lari fari in Trump mu je potrdil, poslušaj te vsevede in se boš vsaj smejal
Očalar007
17. 04. 2020 11.04
+12
April je od zmeraj muhasto. Že za prvi maj smo imeli sneg pred leti.
Lisec7
17. 04. 2020 12.08
+5
smo šli nekje v osemdesetih peš na 1. maj v kratkih rokavih hlačah, sandalih-popoldne pa 10 cm snega -pa to na višini malo pod 1000m.
Rade 74
17. 04. 2020 09.43
+14
In 1.maj bo spet moker in hladen!
zubonjo
17. 04. 2020 09.28
+32
Končno ena normalna razlaga vremena. Brez nabijanja s podnebno krizo, CO2 in Greto.
bic
17. 04. 2020 09.14
+19
Itak, čist normalno je imeti novembra, decembra, januarja +5, ponoči - 4, aprila, Maja pa ponoči - 4, čist normalno, hmau bo normalen junijski sneg, decembrski vročinski val...
Kaktus111
17. 04. 2020 09.07
+21
take temperature za ta čas so čisto normalne. Normalne niso bile celo zimo in je bilo prej pretoplo da je vse prezgodaj odgnalo, sedaj so pa pozebe. Če računamo, da so trije zmrzlaki šele čez slab mesec.........
brezveze13
17. 04. 2020 09.04
-5
ZAKAJ AVIONE SO PRIZEMLJILI NI VEČ SEGREVANJA OZRAČJA
kekec414
17. 04. 2020 12.54
+3
to se vedno kontrolirajo samo malo višje na severu ;) naredijo fronto in jo potisnejo proti EU simp k pasul v 21 stoletju folk pa se kar ne dojame..
hotchilipoper
17. 04. 2020 09.00
+3
Slovenija v rumeni opozorilni barvi, prihajajo nevihte
hotchilipoper
17. 04. 2020 09.01
+2
»Lokalno možni močnejši nalivi, piš vetra in udari strel. Hitro lahko narastejo hudourniški vodotoki.«