Zakaj so policijske plače javne, zdravniške skrivnost, tožilske pa nedostopne?

Za tožilske plače smo zaprosili že aprila leta 2021, pa jih še vedno nismo prejeli. Po vseh možnih pritožbah in tožbah je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik konec decembra lani ponovno odločila, da nam mora Vrhovno državno tožilstvo posredovati podatke o plačah. 

V času, ko je Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) vodil Aleš Hojs, so na spletnih straneh ministrstva začeli objavljati poimenski seznam vseh zaposlenih z vsemi osebnimi podatki, razkrili so delovna mesta tudi za vse tiste, ki so v Policiji delali na občutljivih delovnih mestih, ko bi bilo bolje, da ne bi bilo javno, kakšne so njihove naloge. Minister Hojs je pač zavzel stališče, da se lahko vsi državljani seznanijo z višino plač vseh zaposlenih v Policiji oziroma MNZ, kar je sprožilo val ogorčenja, saj je lahko na spletni strani vsak preverjal, koliko zaslužijo policisti in kriminalisti. To je bilo tudi edino ministrstvo, ki je plače zaposlenih javno objavljalo. Ostali ministri se za kaj takšnega niso odločili.

Isto leto, torej 2021, smo za podatke o plačah zaprosili tudi na tožilstvu. A na Vrhovnem državnem tožilstvu, ki ga vodi generalni državni tožilec Drago Šketa, so bili povsem drugačnega mnenja kot na notranjem ministrstvu. Odločbo informacijske pooblaščenke, ki jim je naložila, da nam morajo posredovati podatke o tožilskih plačah, so izpodbijali, tudi na Upravnem sodišču. V tožbi je Vrhovno državno tožilstvo navajalo več razlogov, zakaj nam podatkov o plačah ne morejo posredovati, niti jih ne želijo razkriti.

Med drugim tudi zato, ker da ne razpolagajo z ustreznimi orodji, sistemom ali z drugimi dokumenti, iz katerih bi bilo mogoče pridobiti podatke, ki smo jih zahtevali. In da noben izpis iz njihovega informacijskega sistema ne omogoča pridobivanje podatkov, ki jih želimo. Tako ministrstvo za finance kot ministrstvo za javno upravo naj bi po navedbah tožilstva potrdila, da se takšnega izpisa ne da izdelati.

Vrhovno državno tožilstvo se je v tožbi sklicevalo tudi na stališče, da ni potrebe, da bi javnost seznanjali s tem, koliko zaslužijo konkretne osebe, saj da bi javna objava izplačanih plač organu in zaposlenim povzročila veliko škodo, ker da gre za organ pregona storilcev kaznivih dejanj. In da bi to lahko pomenilo tudi nevarnost poskusov podkupovanja ali drugega vplivanja z namenom pridobitve podatkov, s katerimi razpolagajo zaposleni na tožilstvu, tudi tajnih.

Upravno sodišče je nato v sodbi oktobra lani odločilo, da je odločba Informacijskega pooblaščenca premalo obrazložena v delu, ki se je nanašal na tehnično pridobitev podatkov iz tožilskega informacijskega sistema in je zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Vedno obstaja možnost vplivanja na zaposlene s strani kriminalnih družb

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je konec lanskega leta izdala novo odločbo in Vrhovnemu državnemu tožilstvu ponovno naložila, da nam morajo posredovati podatke o tožilskih plačah. Še prej pa so si na tožilstvu še osebno ogledali informacijski sistem oziroma bazo podatkov o plačah. Na uradu Informacijskega pooblaščenca so ugotovili, da ne držijo navedbe tožilstva, da nimajo dokumenta, kjer bi bil poimenski seznam plač zaposlenih, vključno z delovnimi mesti in plačo. Kot so zapisali v decembrski odločbi, so po vpogledu v bazo podatkov ugotovili, da se vendarle da le z nekaj kliki urediti, da se izberejo in izvozijo zahtevani podatki in pobrišejo tisti, ki niso za objavo. Za izpis takšnega dokumenta, ki obsega podatke za 50 zaposlenih, naj bi potrebovali le nekaj minut.

V uradu Informacijskega pooblaščenca so se znova opredelili tudi do navedb tožilstva, da bi posredovanje plač javnosti lahko povzročilo motnje pri delovanju organa oziroma posameznih državnih tožilstev in da bi javno izpostavljanje plač zaposlenih lahko pomenilo tudi nevarnost poskusov podkupovanja. Zaposleni pa, da bi lahko postali tarča kriminalcev ali združb, ki imajo v predkazenskih postopkih interes, da pridejo do podatkov tožilstva, so še zapisali na Vrhovnem državnem tožilstvu. Informacijski pooblaščenec se s tem ne strinja in je mnenja, da vedno obstaja možnost vplivanja na zaposlene s strani kriminalnih združb, tudi v primeru, da podatki o plačah zaposlenih v pravosodju ne bi bili javno dostopni. In dodajajo, da je v prvi vrsti možnost morebitnega vplivanja na javne uslužbence in funkcionarje vedno odvisna od osebne integritete vsakega posameznika.

Medtem pa se tudi nekatere zdravstvene ustanove postavljajo nad odločitve sodišč in ne želijo posredovati podatkov o plačah zaposlenih. V UKC Ljubljana jih ne želijo razkriti, v UKC Maribor so nam podatke sicer poslali, vendar brez osebnih podatkov. "Ko so se v javnosti pričele pojavljati informacije o višinah bruto prejemnikov, so bili naši zaposleni izpostavljeni različnim oblikam groženj po sporočilih, tudi uničevanju lastnega premoženja. Zaradi varnosti zaposlenih zdravstvenih delavcev, za katere obstaja bojazen, da bodo z razkritjem imen še večja tarča raznih oblik neupravičenega pritiska in celo telesnega ogrožanja, v želji po ohranitvi osebne varnosti sodelavcev in njihove zasebnosti, osebnih podatkov ne moremo podati in vam v prilogi posredujemo seznam najbolje plačanih zaposlenih zdravnikov brez imena in priimka," so zapisali.

Če so plače javnih uslužbencev po zakonu javne, bi morale biti javne za vse. Tako pa so javne le za peščico, večina jih uspešno skriva.