Zakaj so spomladanske pozebe v zadnjih letih tako pogoste?

Letošnji april si bomo zapomnili po ekstremno velikih temperaturnih nihanjih. Po rekordno toplem začetku meseca smo v tem tednu v večjem delu Slovenije izmerili najnižje aprilske temperature v zgodovini meteoroloških meritev in prehitro prebujajočo se naravo je marsikje že petič v zadnjih šestih letih prizadela pozeba. V najhladnejših krajih je temperatura v tem tednu pod ničlo vztrajala več kot 60 ur. 

Vzrok za tako občutno ohladitev je spust mrzle zračne mase iznad polarnih predelov. Svoje je ponekod dodala še debela snežna odeja in izmerili smo zelo nizke temperature zraka. Poljščine, ki jih je prekril sneg, so sicer zadnje dneve 'preživele', saj se temperature pod snežno odejo ne spustijo pod ničlo, jo je pa zato toliko slabše odneslo sadno drevje, ki je zacvetelo v zadnjih tednih. Snežna odeja namreč ob jasnih nočeh brez vetra prevzame vlogo izolatorja, ki preprečuje uhajanje toplote iz tal v ozračje. Zgornja plast snežne odeje se ob tem močno ohladi, s tem pa tudi zrak nad njo. Temperature so lahko tako v krajih s snežno odejo tudi do 10 stopinj Celzija nižje kot v krajih brez nje.

Ker se zrak s sevanjem ohlaja od tal navzgor, je najbolj mrzlo pri tleh. Mrzel zrak, ki je težji od toplejšega, se začne po sončnem zahodu pretakati v najnižje dele dolin in kotlin, ki jih imenujemo tudi pozebne lege. Manjša nevarnost pozebe pa je na pobočnih, grebenskih in bolj prevetrenih legah.

Kako podnebne spremembe vplivajo na pogostost pozeb?

Nizke temperature zraka v tem času ne predstavljajo posebne težave, če ne sovpadajo s prezgodnjim začetkom vegetacijske sezone. Zaradi podnebnih sprememb so tako v zadnjih letih vse pogostejša daljša obdobja nadpovprečno toplega vremena, ki jih prekinjajo kratke, a izrazite ohladitve. Ob visokih temperaturah v februarju in marcu se narava začne prebujati tudi mesec prej, kot se je včasih, zato so poznejše ohladitve toliko usodnejše. 

Najmočnejše spomladanske ohladitve so tudi v preteklosti sledile zelo toplim zimam in začetkom pomladi. To je posledica dogajanja visoko na severu poloble, kjer se pozimi izoblikuje polarni vrtinec. Če je polarni vrtinec močan, se mrzel zrak pozimi le redko spušča proti jugu, kar je vzrok za nadpovprečno toplo zimo pri nas. Vsako leto pa se v drugi polovici zime ali šele spomladi zgodi, da polarni vrtinec razpade, in takrat se začne mrzel polarni zrak v valovih spuščati proti našim krajem. Močnejši ko je polarni vrtinec v zimskih mesecih, kasneje pride do njegovega razpada in hujše so lahko spomladanske pozebe. 

Po mrzlem vremenu, ki smo ga imeli v preteklih dneh, se bodo temperature danes vrnile v okvire pričakovanih vrednosti za ta čas, a to žal še ne pomeni, da ne bomo kasneje v aprilu ali celo v maju deležni še kakšnega zimskega prebliska. Pred novo pozebo bomo varni šele, ko se bo zračna masa tudi visoko na severu toliko ogrela, da njen morebitni spust proti jugu ne bo več predstavljal nevarnosti za negativne temperature, kar se običajno zgodi šele v drugi polovici maja.  

Vse podrobnosti o vremenu v prihodnjih dneh dobite na vreme.24ur.com