Liter 95-oktanskega bencina bo odslej stal evro in 64 centov, za 50-litrski rezervoar bo tako treba odšteti 3 evre več. Občutno dražji bo dizel – evro in 85 centov za liter. 50-litrski rezervoar bo torej dobrih 6 evrov dražji.
Bodo v prihodnjih mesecih – če bo šlo tako naprej – padali novi cenovni rekordi, se sprašujejo vozniki? In njihovi strahovi – kot kaže – niso povsem neupravičeni.
"Mislim, da smo 2022 imeli najvišje cene takrat. Zdaj so že kar približno tu. Mi nismo imeli cene goriva prek dveh evrov, zdaj smo pa pri dizlu na 1,85, se pravi smo zelo blizu tega," pravi Karel Lipnik, analitik Dela.
A zakaj so cene na naših črpalkah tako visoke, če je cena surove nafte spet padla? "Če primerjamo april z marcem in aprilom, ko je cena nafte močno poskočila, predvsem zaradi panike, kaj bo z oskrbo zdaj? Razlika v tem, da nekje podjetja, ki nabavljajo nafto, imajo rezervne sisteme, sicer lahko pride do pomanjkanja, na trgu pa vlada vseeno panika. In ta se pri nabavi naftnih derivatov ob menjavi sezone vse močneje pozna."
V delu opozicije so odgovornost za višje cene pogonskih goriv medtem že pripisali aktualni vladi. Gospodarstvo lahko "zadiha s polnimi pljuči" – kar pomeni, da sedaj sape zmanjkuje potrošnikom in državljanom, očita Levica. V Gibanju Svoboda pa so spomnili na eno prvih potez aktualne vlade, ki je na prvi dopisni seji dvignila dovoljene marže trgovcev na rekordno raven. V kolikšni meri pa marže sploh vplivajo na končno ceno?
"Slovenija ima marže trenutno rekordne, ampak mislim, da so to še vedno najnižje marže v EU in imajo zelo majhen vpliv na ceno goriva."
Cene pogonskih goriv so sicer regulirane. Po oceni ministrstva za infrastrukturo in energetiko bi vozniki – brez regulacije – za liter bencina ali dizla morali odšteti še približno 10 centov več.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.